Ideološko povezovanje na levici Zaresa ne zanima

Levica, ki vztraja na klasičnem konceptu socialne države, Zares po Gantarjevih besedah tudi sicer ne zanima

V Zares so do ponudbe po povezovanju na levici, ki jo je podal Zoran Janković, zadržani. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik Zares Pavel Gantar, jih ideološko povezovanje ne zanima, bi bili pa pripravljeni sodelovati pri različnih projektih, kot je bil denimo družinski zakonik. "Za drugo pa ni ne potrebe, ne pogojev," je dejal.

Do povezovanja, ki ga je predlagal predsednik Pozitivne Slovenije Janković, so v Zares po Gantarjevih besedah previdni tudi zaradi slabe izkušnje iz leta 2008, ko "smo bili 10 dni pred volitvami dobesedno porinjeni v levi trojček, pozneje pa se je izkazalo, da so med nami velike razlike, ki so pripeljale do tega, da je Zares izstopila iz vlade in povzročila politično krizo". Tudi boj za dokazovanje, kdo je prava levica in kdo ne, Zares po Gantarjevih besedah ne zanima. "To prepuščamo drugim," je dejal in dodal, da se sami nimajo za levo stranko, ampak bolj za stranko, ki temelji na liberalnih vrednotah.

Levica, ki vztraja na klasičnem konceptu socialne države, Zares po Gantarjevih besedah tudi sicer ne zanima. Med drugim so namreč prepričani, da je doba polne zaposlitve, ki je trajala 70 let, končana, in da bodo prihodnje generacije zaposlenih "večkrat zamenjale službo". Kot neparlamentarna stranka se Zares po besedah njenega predsednika v prihodnje ne bo obnašala kot opozicijska stranka, ker "to ni naša naloga". Bolj se namerava povezovati s civilno družbo, pri čemer bo skušala njihov jezik pretvoriti v politični jezik. Glede varčevalnih ukrepov je Gantar prepričan, da vlada ne bi smela reči, da je treba najprej izvesti varčevalne ukrepe, šele nato pa sprejemati reforme.

"Naše mnenje je, da bi morali zakone, ki se nanašajo na pokojninsko reformo, malo delo in preprečevanje dela na črno, in so padli na referendumu, poskušati znova uskladiti s socialnimi partnerji in jih takoj vložiti v parlamentarni postopek. Padec pokojninske reforme namreč na leto predstavlja 0,6 odstotka bruto-domačega proizvoda oziroma 200 do 300 milijonov evrov, ki se morajo iz proračuna preliti v pokojninski sklad, je opozoril. Omenjenega ponovnega usklajevanja nova vlada po Gantarjevih besedah sicer ne izvaja zato, "ker nima legitimnosti", saj da je tudi SDS, ki vodi vlado, pomagala rušiti omenjene zakone.

Napovedano varčevanje Gantar sicer označuje kot drakonsko, "ker če bomo proračun skrčili za 800 milijonov evrov bo to imelo uničujoče posledice na gospodarsko rast". Ljudje, ki se bodo bali za službo, bodo namreč varčevali, to pa bo zavrlo potrošnjo in proizvodnjo, pravi. Sicer pa je tudi sam prepričan, da bi se vlada in sindikati morali dogovoriti o varčevalnem paketu. Na novinarski konferenci je Gantar, ki je bil v preteklem mandatu predsednik DZ, komentiral tudi afere, v katere so se vpletli nekateri poslanci. Pri tem je prepričan, da bi morala Ivan Simčič kot Ivan Vogrin odstopiti, "o odstopu pa bi moral razmišljati tudi Mitja Meršol". (STA, mm)