Kemijski inštitut pridobil 3,9 milijona evrov za projekt razvoja električnih vozil

Na razpisu Evropske unije za projekt javno-zasebnega parterstva Uporaba inovativnih nanotehnologij za shranjevanje električne energije v elektromobilnosti je najvišjo oceno in s tem koordinacijo projekta dobil slovenski Kemijski inštitut. Njihov cilj je ustvariti akumulator za električna vozila, ki bo hkrati za polovico cenejši in tri do štirikrat zmogljivejši od sedanjega. Na inštitutu pojasnjuje, da naj bi s takšnim akumulatorjem, električni avtomobil z enim polnjenjem lahko prevozil 500 kilometrov.

Projekt bo združil več akterjev iz cele Evrope, zato bo Evropska komisija od celotne vrednosti prispevala 2,8 milijona evrov. Poleg Kemijskega inštituta bodo na projektu sodelovale še raziskovalne institucije in univerze iz Slovenije, Francije, Nemčije, Švedske in Italije ter slovenski raziskovalno industrijski konzorcij Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije (CO NOT). Pomagali jim bodo tudi v industrijskem sektorju, in sicer bodo njihovi partnerji še v podjetjih Renault, Volvo technologies, SAFT in Solvionic.

Koordinator projekta, dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta, je nad koordinacijo navdušen ravno zaradi tega, ker so bile tokrat uspešne raziskovalne ter izobraževalne institucije, »saj so tovrstni projekti pisani na kožo velikim korporacijam« in ponavadi bolj industrijsko usmerjeni.

Evropska komisja je lanskega julija objavila razpise v sklopu 7. Okvirnega programa v skupni vrednosti 7 miljarde evrov, ki je do sedaj največji naložbeni sveženj za spodbujanje raziskav in inovacij. Omenjeni sveženj bo pokrival znanstvene discipline, področja politik na družbeni ravni in gospodarska področja. V okviru tega programa delujejo tudi razpisi PPP (Private Public Partnership – javno-zasebno partnerstvo), ki jih je Evropska komisija prvič razpisala leta 2009 na podlagi načrta za oživitev evropskega gospodarstva, njihov cilj pa je bil spodbujanje razvoja čistih tehnologij v avtomobilistični industriji in gradbeništvu, je pojasnila Doroteja Zlobec z ministrstva za šolstvo, znanost, kulturo in šport. Na konkretni razpis, omenjen v začetku prispevka, se je prijavilo 30 projektov, v katerih je sodelovalo 356 partnerjev. Med vsemi je Dominkov predlog dosegel daleč najboljšo oceno - 86,67 točke od 100 možnih - in tako koordinacijo takšnega projekta prvič postavil v Slovenijo.

Lepo je videti, da se teoretične napovedi kdaj tudi skladajo z uveljavitvijo v realnosti, saj so ravno avgusta lani na Kemijskem inštitutu zaključili projekt 'Slovenija – nizkoogljična družba', kjer so v zaključku med scenarijskimi analizami ugotovili, da »na področju osebnega prometa lahko računamo na nove (pogojno) brezogljične pogone (elektrika, deloma vodik)«, ki lahko najbolj zmanjšajo emisije v prometnem sektorju. Sodelavci Kemijskega inštituta so tako ugotovili stanje, napovedali ukrepe in si sedaj tudi uspešno zagotovili sredstva za uvajanje teh ukrepov v praksi.