Kosovo še zmeraj nerešeno vprašanje

Ivor Roberts meni, da je najbolj logična delitev Kosova, po kateri bi severni del Kosova ostal del Srbije

Ivor Roberts, bivši veleposlanik Velike Britanije v Beogradu, danes pa predsednik britanskega Trinity kolidža Univerze Oxford in eden od najpomembnejših britanskih diplomatov, je v intervjuju za srbsko Politiko izjavil, da se mu zdi najbolj logična delitev Kosova, po kateri bi severni del Kosova ostal del Srbije.

Po njegovi oceni je Kosovo še zmeraj nerešeno vprašanje, saj ga je kot državo priznala manj kot polovica članic OZN zato je logično, da se z novimi napori poskusi najti rešitev. Roberts ocenjuje, da bi bilo skrajno licemerno, če bi se Srbiji blokiral vstop v EU, dokler ne bi priznala neodvisnosti svoje južne pokrajine, saj Kosovo niso priznale niti vse članice Evropske Unije. »Ideja o tem, da bi nerešeno vprašanje meja moralo blokirati članstvo v EU bi izven EU zadržala ne samo Ciper, pač pa tudi Veliko Britanijo, Irsko, Španijo in Dansko,« je ocenil Roberts. Roberts je tudi dejal, da se zavzema za neko novo vrsto 'Berlinskega kongresa', na katerem bi se meje na Balkanu ponovno določile, da bi se ustvarile dolgoročno stabilne države. »Tistim, ki pravijo, da je to regresija in koncesija nacionalizmu, bi odgovoril, da je to pač to, kar je vera v samoodločbo dala v tem primeru. Ni videti razumno dovoliti samoodločbo Kosovu, ne pa tudi srbskemu in hrvaškemu delu Bosne,« je dejal Roberts.

Roberts je sicer pripravljal tudi knjigo spominov na pogovore s Slobodanom Miloševićem, napisano predvsem na podlagi zabeležk s sestankov z Miloševićem v letu 1998, ko so potekali spopadi med srbskimi silami in pripadniki OVK. Vendar knjige na koncu ni izdal, ker mu to niso dovoljevala pravila zunanjega ministrstva. Medtem pa je Milošević že umrl v Haagu, v Veliki Britaniji pa ni bilo več zanimanja za Balkan, je dejal Roberts, ki je bil pravkar znova izbran za enega od najbolj cenjenih visokih šol v okviru Oxfordske univerze. Roberts ima sicer zelo pisano diplomatsko zgodovino. Kariero na zunanjem ministrstvu je začel kot tretji sekretar, nato pa je študiral arabski jezik v Libanonu ter služboval v Parizu in Luxembourgu. Nato je prevzel oddelek za Balkan v odseku za Sovjetsko zvezo in vzhodno Evropo, kasneje pa tudi v odseku zahodne Evrope, kjer se je ukvarjal s skupno kmetijsko politiko.

Po službovanju v Kanadi so ga poslali kot svetovalca v uporniško pacifiško državo Vanuatu, ki je nato postala neodvisna. Potem je služboval v Madridu, po priznanju Zvezne republike Jugoslavije s strani Velike Britanije marca leta 1994, pa je postal veleposlanik v Beogradu. Tu je spremljal mirovne napore Davida Owena in Carla Bildta ter sodeloval v pogajanjih o izpustitvi britanskih vojakov, ki so jih v BiH zajele sile bosanskih Srbov. Kasneje je bil veleposlanik v Irski in Italiji, predsednik na Trinity kolidžu pa je od septembra leta 2006.