Vlada in delodajalci za reformni program, sindikati skeptični

Socialni partnerji so se na seji ESS seznanili z osnutkom nacionalnega reformnega programa 2012-2013. Delodajalci so z njim zadovoljni, sindikati pa menijo, da je preveč osredotočen na konsolidacijo javnih financ in premalo na razvoj do leta 2020. Socialni partnerji lahko pripombe na dokument podajo do srede, vlada pa ga bo sprejela v četrtek.

Kot je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani spomnil državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič, je nacionalni reformni program pripravljen kot del letnega poročanja Evropski komisiji, ESS pa ga je obravnaval kot osnutek.

Vlada osnutek po njegovih besedah še dograjuje, v končni obliki pa bo dokument sprejela na četrtkovi seji. Bistvenih sprememb besedila sicer državni sekretar ne pričakuje. Kot je izpostavil, bodo vezane na nižanje plač v javnem sektorju in vključitev 14 ukrepov, vezanih na priliv v državni proračun.

Živkovič je pojasnil še, da je rdeča nit programa uravnoteženje državnega proračuna, saj da je to predpogoj za poznejše reforme in gospodarski zagon. Ugotovitve nekaterih predstavnikov delodajalcev in sindikatov, da glede na dokument v Sloveniji ni pričakovati gospodarskega zagona, je komentiral z besedami, da ima konsolidacija javnih financ neposredni učinek na bonitetno oceno, s tem na obrestne mere na medbančnih trgih in na koncu na ceno denarja za Slovenijo. S tem se zaganja gospodarstvo, je poudaril.

Nacionalni reformni program navaja ukrepe, ki jih bo Slovenija sprejela za uresničitev ciljev iz nove razvojne strategije EU - Evropa 2020, pa je spomnil izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko. Ker naj bi začrtal način, kako doseči zavezujoče cilje v obdobju, ki presega mandat te vlade, dokumenta "ne moremo razumeti kot predmeta javnofinančne konsolidacije", je poudaril.

Skladno s tem je bil Zorko kritičen, da dokument temelji na varčevalnih ukrepih. To pomeni, da temelji na varčevanju pri upokojencih, brezposelnih ipd. in pozablja, da je bistvo strategije Evropa 2020 boj proti socialni izključenosti in revščini, je zatrdil.

Sindikalist je bil razočaran tudi zato, ker so se socialni partnerji z dokumentom le seznanili. To, da delodajalci in sindikati niso bili udeleženi pri nastajanju dokumenta, je po njegovih besedah v nasprotju s standardi in normami EU. "Mi želimo biti soustvarjalci razvoja," je pojasnil in dodal, da vključitev socialnih partnerjev zagotavlja tudi socialni mir.

Opozoril je še, da program posega v tematiko socialnega sporazuma 2012-2016 oz. določa njegovo smer. Sodelovanje socialnih partnerjev je zato po njegovih besedah še toliko bolj pomembno. Glede na to, da bo dokument na vladi v četrtek, v Bruselj pa bo romal v petek, si Zorko, četudi bi sindikati vladi posredovali pripombe, težko predstavlja, "kaj se bo na vladi obravnavalo".

Predsedujoči ESS in generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je dejal, da je dokument po oceni delodajalske strani ambiciozno zastavljen, usmeritve pa prave.

Ob tem je opozoril, da je bilo v Sloveniji podobnih dokumentov že ogromno, da pa so bile v preteklosti vedno težave z njihovo implementacijo; z razumevanjem in izvedbo njihove vsebine. V tej luči je poudaril, da se delodajalci zavzemajo za udejanjenje programa skozi pogajanja za nov socialni sporazum.

Smole si želi, da bi v tem okviru ustrezno definirali pokojninsko in zdravstveno reformo, reformo trga dela, poskrbeli za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, novo industrijsko politiko, investicije in razvoj, povezan s programi, ki jih reformni program daje kot izhodišča. (STA, mh)