“Javni sektor je v zadnjih letih veliko manj nosil breme krize kot zasebni sektor”

Vlada v DZ pošilja zakon za uravnoteženje javnih financ, pogajanja s sindikati še možna

Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona za uravnoteženje javnih financ in ga po nujnem postopku pošilja v obravnavo v DZ. Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil, da ponudba sindikatom in tudi drugim za pogajanja ostaja in da še lahko pride do sprememb zakona tudi v DZ, če bodo s sindikati oz. partnerji dosegli kakšne dogovore. Vladni predlog varčevalnih ukrepov predvideva znižanje plač javnih uslužbencev za 10 odstotkov s 1. julijem letos, hkrati pa bi izplačali tretjo četrtino plačnih nesorazmerij, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade povedal Šušteršič.

Plače javnih uslužbencev bi se tako letos v povprečju znižale za 7,5 odstotka. Zadnjo četrtino plačnih nesorazmerij bi izplačali v začetku prihodnjega leta, takrat bi to izplačali tudi javnim funkcionarjem. V sredini prihodnjega leta pa bi začeli uveljavljati tudi napredovanja, ki so bila zadržana. Višina regresa bi se po Šušteršičevih besedah izplačala glede na višino plače uslužbenca. Tistim z najnižjimi dohodki bi pripadal regres v višini 100 odstotkov, torej 692 evrov. Tisti z najvišjimi dohodki pa bodo letos dobili 10 odstotkov vrednosti regresa, prihodnje leto pa jim ne bi bil izplačan. Sicer pa so vsi predlagani varčevalni ukrepi isti, kot so bili že objavljeni, je pojasnil Šušteršič. Tako je predvideno znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka in letnega dodatka za upokojence. Vlada med drugim predvideva še ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka, spremembo normativov v šolstvu, do subvencije šolske prehrane pa bodo upravičeni samo socialno šibki.

Sicer pa je Šušteršič danes tudi povedal, da je vlada pripravljena v predlogu zakona še spremeniti nekaj stvari, če bi s tem dosegli večje družbeno soglasje ter da bi preprečili morebitni referendum na zakon, kot ga predlagajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sicer pa se Šušteršič zaveda, da se stavka dela javnega sektorja verjetno bo odvila. V. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar je sicer pojasnil, da tisti zaposleni v javnem sektorju, ki bodo 18. aprila stavkali, za tisti dan ne bodo plačani. Stališče vlade je namreč po njegovih besedah jasno, in sicer da ni formalnih razlogov za plačilo stavke in ta zato ne bo plačana. Si bodo pa vsi predstojniki organov prizadevali, da bodo organi izvajali vsaj minimalne naloge za normalno delovanje države, je dejal.

Ne gre le za vprašanje uravnoteženja javnih financ, temveč za oceno, da je javni sektor v zadnjih letih veliko manj nosil breme krize kot zasebni sektor. Ko se primerjamo z drugimi državami, pa moramo upoštevati, v kakšnem položaju je katera država, pravi Šušteršič. Slovenija je po njegovih besedah med tistimi državami EU, pri katerih se je BDP najbolj zmanjšal, kriza pa je bila glede znižanja gospodarske aktivnosti zelo huda. Napovedi pa še ne kažejo, da bi se prihodnje leto kaj izboljšalo, dodaja minister. Šušteršič ocenjuje, da moramo na žalost sprejemati ukrepe, ki so na prvi pogled radikalni, a so nujni. Pri ukrepih pa so, kot pravi, pazili, da so, kar je mogoče, zaščitili tiste z najnižjimi dohodki in bolj posegli v prejemke ljudi z višjimi dohodki.

Finančni minister tudi meni, da ne bi bilo pošteno, če bi posegali le v plače v državni upravi, saj da je bila državna uprava v zadnjih treh letih bolj pod udarom vladnih ukrepov kot celotni javni sektor. Zakon za uravnoteženje javnih financ tako vsebuje nabor ukrepov na področju javnih financ, s katerim naj bi porabo znižali za več kot milijardo evrov in tako za letos omogočili znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke BDP, prihodnje leto pa bi se primanjkljaj spustil pod to mejo. Minister pričakuje, da bosta v DZ minila vsaj dva tedna, preden bodo začeli predlog zakona obravnavati. Tako bo verjetno, kot napoveduje Šušteršič, v začetku maja "padla zastavica za sprejem rebalansa in spremljajoče zakonodaje".

Šušteršič pravi, da vlada nima cilja glede zaposlenosti v javnem sektorju, a zaradi racionalizacije organizacija javne uprave, reorganizacije ministrstev ter ukinjanja nekaterih agencij nekatera delovna mesta ne bodo več potrebna. Število teh "nepotrebnih" delovnih mest se bo razlikovalo po ministrstvih in po področjih, glede na področja se bo po njegovih besedah razlikovalo tudi reševanje tega problema. (STA, mm)