Preteklost kot spomin in opomin

V Celovcu spomin na 70-letnico izselitve koroških Slovencev

V jutranjih urah 14. aprila 1942 so nacistične enote začele izselitev koroških Slovencev, ki je do naslednjega dne prizadela okoli 300 družin in 1000 ljudi. V spomin na ta dogodek je v Celovcu potekala množično obiskana spominska slovesnost.

Izseljevanje Slovencev se je začelo že kmalu po 1. svetovni vojni, ko je fašistični režim v Italiji začel izganjati primorske Slovence. S prevlado nacionalsocializma se je to etnično čiščenje razširilo še na druga ozemlja v Evropi, tudi na Koroško, je v Domu glasbe v Celovcu dejal predsednik Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) na avstrijskem Koroškem Jože Partl. Ob tem je opozoril, da je "Koroški treba vcepiti v trajen spomin, da se kaj takega nikdar ne bo več zgodilo."

Partl je sicer priznal, da se je v zadnjih letih na Koroškem zgodilo nekaj izboljšav, med drugim glede dvojezičnih krajevnih tabel, vendar pri tem ostaja kritičen zaradi potrebnega deleža 17,5 odstotka slovensko govorečega prebivalstva. Od Slovenije pričakuje odločno podporo in državniški odnos namesto notranjepolitičnih izigravanj na račun manjšine. Pri tem naj se Slovenija zgleduje po Avstriji, ki je južne Tirolce vedno podpirala in zanje dosegla "izvrstne rešitve," je opozoril Partl.

Po prepričanju ministrice Novakove so bili Slovenci med drugo svetovno vojno žrtve nacizma in fašizma, pa tudi medsebojnih sporov, koroški Slovenci pa so trpeli zaradi svojega jezika. Danes je na avstrijskem Koroškem že nekaj izboljšanj, na tem pa je treba graditi naprej. Priznala pa je, da je matica Slovenija manjšino včasih premalo odločno podprla, saj je "težko ohraniti dobre odnose s sosednjo državo in se hkrati zavzemati za manjšino." To je pač umetnost politike, je ocenila ministrica. Poslanka socialdemokratske stranke (SPÖ) v dunajskem državnem zboru Christine Muttonen je opozorila, da je v Avstriji, še zlasti pa na avstrijskem Koroškem, trajalo zelo dolgo, da so začeli razčiščevati nacistično preteklost. Še dlje pa je trajalo, da so se ozrli tudi na težavno zgodovino koroških Slovencev.

Preteklost mora danes biti "spomin in opomin in mora spodbuditi učni proces, ki bo orientacija za prihodnost", je dejala Muttonenova. Spomnila je tudi na upor zoper nacizem, ki je na avstrijskem Koroškem potekal "v gozdovih pri partizanih." Na celovški proslavi je spregovorila tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije (DIS) Ivica Žnidaršič in poudarila, da je bilo med drugo svetovno vojno veliko nasilja nad slovanskimi narodi. A o tem, kaj šele o nasilju nad slovenskim narodom, se v evropski zgodovini piše malo. Ob današnji priložnosti je Žnidaršičeva predsedniku ZSI Partlu izročila posebno spominsko listino DIS ob 70-letnici izgona koroških Slovencev.

Nemškonacionalni krogi so izgon koroških Slovencev začeli pripravljati že pred nacističnim prevzemom oblasti v Avstriji. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 so nacisti 14. ter 15. aprila po neposrednem ukazu šefa SS Heinricha Himmlerja izvedli prvi val izselitev. Nadaljnje deportacije je kasneje preprečil potek vojne. Slovenske deportirance so prepeljali v osrednjo Nemčijo, kjer so morali ujeti v taboriščih služiti kot prisilni delavci. Na izpraznjene domove so oblasti naselile nemške optante iz Kanalske doline v Italiji, ki so se po dogovoru med Hitlerjem in Mussolinijem preselili v Nemški rajh. Slovenski izseljenci so se na svoje opustošene domove hudo travmatizirani lahko vrnili šele po koncu vojne, vendar so tudi pri tem naleteli na ogromne ovire in nasprotovanje povojnih oblasti v Avstriji. (STA, mm)