Sviz pripravljen popuščati pri plačah, ne pa pri normativih in standardih

Šolniki so prepričani, da je potrebno javno šolstvo v Sloveniji braniti. Pripravljeni so ga braniti, tudi za ceno svojih plač. "Če bo treba, smo pripravljeni odstopati in nase vzeti to krizo, ne bomo pa popustili pri standardih in normativih. To je eden od ključnih razlogov za stavko v šolstvu," je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

V primeru, ko ne gre drugače, so se šolniki, od vzgojiteljic do profesoric v srednjih šolah in na univerzi, kot je povedal Štrukelj na današnji novinarski konferenci, prej pripravljeni odreči svojim plačam, kot popustiti pri standardih in normativih. Ob tem je izrazil upanje, da jih bodo na tej točki podprli državljani, ki verjamejo, da so slovenski vrtci in šole dobre in da se z naših fakultet lahko pride na odlična delovna mesta pri nas in v tujini.

Splošna stavka se bo v sredo v šolah po Štrukljevih besedah začela ob 6. uri zjutraj, v vrtcih uro prej, odvisno od odpiralnega časa, zaposleni pa bodo z različnimi dinamikami stavkali na delovnem mestu. V Ljubljani bo pred poslopjem vlade ob 11.55 shod, na katerem Štrukelj pričakuje nekaj tisoč ljudi. Po njegovem gre za simbolno manifestacijo oziroma glasno izražanje nezadovoljstva.

Število otrok, ki naj bi prišli v vrtce in šole, bo praviloma majhno, pravi Štrukelj. Kot je dejal, imajo podatek, da bo na primer na neki osnovni šoli izven Ljubljane, ki ima 1300 otrok, v sredo v šolo prišlo 90 otrok, v posameznem vrtcu pa bo nekje okoli pet do šest otrok.

To, koliko bo trajala stavka, je po njegovih besedah odvisno od poteka pogajanj in od odločitev koordinacije stavkovnih odborov oziroma posameznih stavkovnih odborov. "Stavka bo v sredo zvečer prešla v mirovanje, a bo to še vedno stavkovno razmerje, kjer bomo njeno intenzivnost dvigovali glede na potek pogajanj," je poudaril in dodal, da bodo "v stavki, dokler ta ne bo preklicana".

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je v nadaljevanju sicer spomnil na bistvo konflikta med njimi in vlado. Ta konflikt je nastal zaradi varčevalnih ukrepov, ki po mnenju Sviza načenjajo temelje socialne države in kakovostne javne storitve, zlasti šolstvo, je pojasnil Štrukelj in kot najdragocenejše v slovenski družbi izpostavil "solidarnost in sorazmerno kakovostne javne storitve, ki so zdaj načete".

Gre za ideologijo neoliberalnega pogleda, ki hoče zniževati davke, ker je prepričana, da bo to rešilo gospodarstvo, opozarja Štrukelj. Ob tem dodaja, da je jedro tega ljubljanska univerza, ker vlado motijo avtonomni, neodvisni, z lastno pametjo razmišljajoči ljudje. To se vidi po tem, koliko se jemlje izobraževanju in šolstvu, je prepričan.

Zato ni naključje, je dejal, da je sindikalna konferenca raziskovalne dejavnosti in visokega šolstva v ponedeljek izglasovala zahtevo, da pristojni minister Žiga Turk odstopi.

Štrukelj je sicer zelo zadovoljen, da so vsaj danes, dan pred stavko in po treh tednih pogajanj, oblikovali posebne skupine, ki bodo imele šele zdaj, ko se bodo izkopali iz tega gozda plač, priložnost, da spregovorijo o posegih v normative in standarde v šolstvu.

Sindikalisti so po besedah Štruklja prepričani, da je izobraževanje človekova pravica in hkrati skupno dobro, za katerega mora poskrbeti država. Vsi morajo imeti enak dostop do izobraževanja. "Šola je več kot podjetje," pa sporoča Štrukelj ministru Turku glede njegove izjave, da se morajo vodstva univerz in fakultet v tej krizi obnašati kot "krizni manager". (STA, mh)