Leto dni po smrti Osame bin Ladna vprašanje terorizma v zatonu

Bin Ladna je na vrhu seznama najbolj iskanih zločincev FBI zamenjal 29-letni pedofil Eric Toth

Pripadniki posebnih enot ameriške vojske so 1. maja lani po ukazu predsednika ZDA Baracka Obame vdrli v hišo v pakistanskem Abotabadu in ubili ameriškega sovražnika številka ena Osamo bin Ladna. Kmalu zatem so njegovo truplo odvrgli v Indijski ocean. Ob obletnici bodo ZDA okrepile varnostne ukrepe, posebnih dogodkov pa ne predvidevajo.

Vodja teroristične mreže Al Kaida je bil v 80. letih prejšnjega stoletja zaveznik ZDA, ko se je v Afganistanu boril proti okupaciji Sovjetske zveze, kasneje pa si je iz nekdanje zaveznice zaradi vojaške navzočnosti v Saudski Arabiji ustvaril glavnega sovražnika. Na njegovo pobudo so teroristi Al Kaide 11. septembra 2001 izvedli napad na ZDA z ugrabljenimi potniškimi letali. V New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji so tako ubili skoraj 3000 ljudi. Začela se je vojna proti terorizmu in predsednik George Bush mlajši je izjavil, da želi bin Ladna dobiti živega ali mrtvega.

Bin Laden se je po napadu ZDA na režim afganistanskih talibanov konec leta 2001 skrival v odročnih predelih Afganistana in Pakistana ter občasno v svet poslal posnetke, s katerimi je opozarjal nase in jezil Bushevo administracijo, ki je po skoraj osmih letih neuspešnega lova za njim spremenila taktiko in ga razglasila za nepomembnega. Zadnjih šest let pred smrtjo se je bin Laden skrival v Abotabadu, kjer je živel skoraj normalno družinsko življenje. Ameriški specialci so ga med napadom na hišo ubili, nato pa pregledali in fotografirali. Na vojaški ladji je bil opravljena še analiza DNK.

Obama fotografij mrtvega sovražnika ni objavil, s hitrim pokopom v morju pa je odstranil tudi nevarnost, da bi njegovo zadnje počivališče postalo svetišče in rekrutacijski simbol za nove skrajneže. Novica o bin Ladnovi smrti je v ZDA sprožila olajšanje in spontane izraze veselja. Navdušenje pa se je kmalu poleglo, tako da danes uspešna operacija v javnosti bolj ali manj služi le še kot občasni predvolilni pripomoček predsednika Obame. Pred usmrtitvijo bin Ladna je nekdanji šef obveščevalne agencije CIA Michael Hayden ocenjeval, da je Al Kaida postala le še nekakšen svetovalni servis za islamske skrajneže, večjih napadov pa da ni več sposobna izvesti. Materiali, ki so jih Američani odkrili v Abotabadu, kažejo, da je imel bin Laden sicer veliko želja, a majhne možnosti za izvedbo odmevnih napadov.

Akcija proti bin Ladnu je povzročila precej napetosti med ZDA in Pakistanom. Na ameriški strani zato, ker je bil najbolj iskani terorist lahko tako dolgo v državi, ki bi morala biti zaveznica v vojni proti terorizmu. Pakistanci pa so bili jezni zaradi kršitve suverenosti. Obamovi politični nasprotniki so s stisnjenimi zobmi predsedniku priznali uspeh, ki pa ga ne more pretirano izkoriščati. Vojna proti terorizmu in njeno politično izkoriščanje je bilo osem let stvar republikancev, zaradi česar so jih demokrati kritizirali. Obama je leta 2008 obljubljal, da bo vojno proti terorizmu pripeljal do konca in ta danes res ni več tako v središču pozornosti, kot je bila v Bushevih časih. Bin Ladna je na vrhu seznama najbolj iskanih zločincev FBI zamenjal 29-letni pedofil Eric Toth, na lestvici desetih najbolj iskanih pa je le en islamski terorist. (STA, mm)