32. obletnica Titove smrti

Ob 32. obletnici smrti zadnjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita so njegovo grobnico v Hiši cvetja v Beogradu obiskali številni obiskovalci, tudi iz Slovenije

Na 32. obletnico smrti Josipa Broza Tita, zadnjega predsednika SFRJ, ki je umrl 4. maja leta 1980 leta v Ljubljani, je samo do poldneva njegov o grobnico v Hiši cvetja na Dedinju v Beogradu obiskalo več kot 700 ljudi iz vseh delov nekdanje Jugoslavije. Mnogi so nosili »titovke« in pionirske rute, majice z Titovim likom in grbom nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Muzej zgodovine v Beogradu ob Hiši cvetja  pa je najbolj obiskan beograjski muzej. Vstopnine v Hišo cvetja sicer ni, plačati je potrebno samo vstopnino za ogled muzeja.

Grob Josipa Broza Tita je tudi danes prekrit s številnimi venci borčevskih organizacij in zvez antifašistov, ki še zmeraj spoštujejo njegovo zgodovinsko vlogo. Različne organizacije so sepod okriljem »YU centra Tito« zbrale v zgradbi nekdanjega Muzeja "25. maj" na srečanju "Srečanje za prihodnost". Udeleženci so se  pripeljali z več kot deset avtobusi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije, Makedonije in Srbije. Vse kaže, da so manjkali le avtobusi s Kosova.

Beograjski Blic poroča, da je »iz Slovenije prišlo deset ljudi oblečenih v uniforme nekdanje JLA ali v partizanske uniforme s trirogim titovkami, kakršne so se nosile v tej republiki med drugo svetovno vojno«. Srbski časniki spominjajo, da je Tito vodil Jugoslavijo 35 let in da je imel brez dvoma velik ugled v svetu. Bil eden od ustanoviteljev gibanja neuvrščenih, ki je v času hladne vojne odigralo pomembno vlogo v svetu in še danes ostaja pomemben faktor v mednarodnih odnosih.

Tito je bil rojen v Hrvaškem Kumrovcu, v mešani slovensko-hrvaški družini. Kot avstro-ogrski vojak je sodeloval tudi v vojni proti Srbiji, česar kasneje ni obešal na veliki zvon. Ranjen in ujet je bil v Rusiji leta 1915, v njegovi uradni biografiji pa je zapisano, da je sodeloval v oktobrski revoluciji. V kraljevino SHS se je vrnil ob koncu leta 1920, ko je postal član Komunistične stranke, leta 1937, po zamenjavi Milana Gorkića pa je postal generalni sekretar KPJ. Leta 1936 in 1937 je delal v Kominterni v Moskvi, kot vodja KPJ pa je v drugi svetovni vojni organiziral partizansko gibanje, ki je po okupaciji Jugoslavije sprožila NOB in vojno končala na strani zmagovalcev. Na Titov pogreb v Beograd je prišlo 700.000 ljudi, 209 državnih in partijskih delegacij iz 128 držav sveta. V pogrebni povorki je bilo 41 šefov držav, 22 predsednikov vlad, štirje kralji, šest princev in enajst predsednikov parlamentov, kljub hladni vojni pa so na pogreb prišli politiki iz vzhoda in zahoda. Od leta 1980 pa do danes je Hišo cvetja obiskalo več kot 17 milijonov ljudi.