Upad lojalnosti slovenski znamki

Manj Slovencev za slovenske izdelke ob višji ceni

Recesija vpliva na moč slovenske znamke in danes se ob morebitni višji ceni samo še 33 odstotkov vprašanih odloči za izdelek slovenske znamke, so razkrili podatki pomladanske raziskave Trženjski monitor. V primerjavi z jesenjo je številka nižja za tri odstotne točke. Hkrati pa raziskava kaže na povečevanje samooskrbe s sadjem in zelenjavo.

V Društvu za marketing Slovenije (DMS), ki opravlja raziskavo Trženjski monitor, sicer v času recesije opažajo splošen upad zaupanja v znamke. "Upad lojalnosti slovenski znamki je potrebno razumeti s sočasnim upadom zvestobe blagovnim znamkam, ki ga opažamo pri potrošnikih v letošnjem letu," je tako ob predstavitvi rezultatov raziskave danes v Ljubljani pojasnjevala predsednica DMS Maja Makovec Brenčič.

Hkrati pa je raziskava pokazala porast domače samooskrbe s hrano pri potrošnikih na področju sadja in zelenjave, navaja sporočilo za javnost, ki so ga poslali iz DMS. Kar 71 odstotkov vprašanih sadje in zelenjavo prideluje doma, 28 odstotkov se z njimi oskrbi pri starših ali sorodnikih, le pet odstotkov vprašanih pa se odloči za nakup teh izdelkov v trgovini. Kot vir domače samooskrbe je 67 odstotkov vprašanih navedlo vrt, 33 odstotkov pa njivo v lasti ali najemu.

"Rezultati jasno kažejo na porast negativnih pričakovanj s strani anketirancev glede njihovih finančnih zmožnosti in finančnega stanja v prihodnosti. Domača samooskrba predstavlja alternativni način finančnega prihranka za potrošnike in način, kako se zoperstaviti nižanju lastne kupne moči," rezultate pojasnjuje Makovec Brenčičeva. Med glavnimi prehrambenimi izdelki, ki jih vprašani sami pripravijo doma, so sicer vloženo sadje, marmelada, kruh in pecivo. Na dnu pa so mlečni izdelki, zamrznjeni izdelki, vino in olje.

Rezultate Trženjskega monitorja za pomlad 2012 so predstavili v okviru okrogle mize na temo pomembnosti samooskrbe in odnosa do slovenskih blagovnih znamk v slovenski živilski industriji, ki sta jo pripravila DMS ter Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP). Da je upoštevanje slovenskega porekla na strani potrošnikov in predelovalcev lahko vir stabilizacije cen prehrambenih izdelkov in hkrati vir krepitve samooskrbe na področju hrane, je poudarila direktorica zbornice Tatjana Zagorc. Tudi ostali govorci na okrogli mizi so se strinjali, da morajo nujnost povečevanja samooskrbe Slovenije razumeti in začutiti tako odločevalci, kot tudi predelovalci, trgovci in potrošniki. Pri tem pa tudi v Sloveniji vse ni rožnato, so spomnili.

Direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Martina Bavec je tako na primer kot "nesprejemljivo" izpostavila dejstvo, da v današnjem času v Sloveniji še ni možno kupiti mesa perutnine in prašičev iz proste reje in da je ponudba jajc iz talne reje skromna, še manjša je pri jajcih iz ekološke reje. Hkrati večino denarja za kmetijsko okoljske ukrepe namenimo sonaravni reji živali, kjer sta poleg nizke obremenitve na hektar značilnost tudi paša in prepoved krmljenja gensko spremenjene krme, česar pa potrošnik ne prepozna na trgu, saj veriga ni povezana in ni oblikovanih ustreznih shem kakovosti. Predsednik uprave skupina Žito Toni Balažič je izpostavil naraščajoče cene surovin v zadnjih letih, medtem ko se kupna moč potrošnikov znižuje. "V zadnjem obdobju je opaziti, da se veliko več potrošnikov odloča za cenejše izdelke," opaža.

Da država igra glavno vlogo pri krepitvi slovenske samooskrbe, je poudaril predsednik uprave skupine Panvita Peter Polanič, ki je izpostavil kritične razmere v eni izmed slovenskih živilskih panog - prašičereji in predelavi svinjskega mesa. "Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu dni v Sloveniji padla pod 35 odstotkov. V primeru neukrepanja lahko pričakujemo, da se bo ta padec še nadaljeval," je menil. Predsednica upravnega odbora ZKŽP Anka Miklavič Lipušček pa je spomnila, da je poleg kakovosti proizvoda potrebna tudi dobra promocija, Makovec Brenčičeva pa je pozvala k pospešitvi razvoja lastnih blagovnih znamk, na katere bomo ponosni in ki jih bo potrošnik razumel in prepoznal z vidika prednosti in koristi v resnični kakovosti. (STA, mm)