13. 5. 2012 | Družba
Taborišče, v katerem je umrlo 1500 Slovencev
Mineva 67 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen
Nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen v Zgornji Avstriji so zavezniki v drugi svetovni vojni pred 67 leti osvobodili kot zadnje koncentracijsko taborišče. V počastitev obletnice osvoboditve bo danes na prostoru nekdanjega koncentracijskega taborišča potekala osrednja mednarodna slovesnost. V taborišču je umrlo okoli 1500 Slovencev.
Po napovedih se bodo današnje slovesnosti med drugim udeležili avstrijski predsednik Heinz Fischer, avstrijski kancler Werner Fayman in drugi člani avstrijske vlade ter predstavniki slovenskega veleposlaništva v Avstriji. Še pred osrednjo slovesnostjo bo pred tamkajšnjim slovenskim spomenikom ob prisotnosti častne straže Slovenske vojske spominska slovesnost za v taborišču umrle slovenske žrtve. Slavnostni govornik bo župan Tržiča Borut Sajovic.
Že pred današnjo slovesnostjo je v soboto popoldan pred krematorijem v Gusnu, kjer je bila ena od podružnic taborišča, potekala krajša mednarodna spominska slovesnost, ki se je udeležila tudi delegacija slovenskih taboriščnikov. Spominska slovesnost je potekala tudi pred slovensko spominsko ploščo, odkrito v letu 2004. Slovenska delegacija je ob tem položila venec v spomin na tam umrle slovenske taboriščnike. V taborišču Mauthausen je bilo v času njegovega delovanja med drugim zaprtih 4153 Slovencev, od tega jih je po nepopolnih podatkih 1500 tam tudi umrlo. Skupno je bilo v taborišču zaprtih okoli 200.000 taboriščnikov.
Kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen je bilo leta 1943 zgrajeno tudi koncentracijsko taborišče Ljubelj. Do konca vojne je moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke, ki je meja med Slovenijo in Avstrijo. Pri tem je okoli 40 ljudi umrlo zaradi trdega dela ali so jih usmrtili. Interniranec v koncentracijskem taborišču Ljubelj Andre Lacaze je svoje spomine opisal v dnevniku Predor. Danes je Mauthausen javni spomenik in muzej, ki ga financirajo avstrijska vlada in združenja nekdanjih zapornikov. (STA, mm)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.