Izstop Grčije iz območja evra vse verjetnejši

Evroskupina v znamenju grožnje izstopa Grčije iz območja evra

Po kratkem zatišju čaka finančne ministre držav v območju evra jutri ponovno napeta razprava, saj postaja z najnovejšimi političnimi pretresi v Grčiji možnost izstopa te države iz območja skupne evropske valute vse oprijemljivejša. Velike skrbi vzbuja tudi Španija, ki je v hudih dolžniških in bančnih težavah.

Danes so v Atenah stekla pogajanja, v okviru katerih bodo še zadnjič skušali doseči dogovor o vladni koaliciji, potem ko so volitve minulo nedeljo močno pretresle in razdrobile grško politično sceno. Če jim ne bo uspelo, kar je precej verjetno, čakajo Grčijo sredi junija še ene volitve. Sedanji koalicijski partnerici, socialistični Pasok in desnosredinsko Novo demokracijo, so Grki minulo nedeljo kaznovali za ostre varčevalne ukrepe. Medtem ko sta imeli prej skupaj okoli 80 odstotkov glasov, sta jih dobili le slabo tretjino. Premalo, da bi lahko sestavili vlado.

Pasok je nasploh dosegel najslabši izid v zadnjih desetletjih in pristal na tretjem mestu, Nova demokracija je zmagala, a precej izgubila, na drugo mesto pa se je povzpel karizmatični vodja skrajno leve stranke Siriza Aleksis Cipras, ki bi lahko Grčijo odpeljal iz območja evra. Cipras namreč nasprotuje programu mednarodne pomoči Grčiji. Nasploh so minulo nedeljo največ podpore dobile stranke, ki nasprotujejo programu pomoči državi in varčevalnim ukrepom, ki jih mora ta sprejemati v zameno za pomoč za preprečitev bankrota. Izstop države iz območja evra je tako vse verjetnejši. Če bi Grki v primeru novih volitev potrdili svoj izbor, kaj drugega namreč ne bi preostalo. Možnost, da bi v Berlinu zamižali na obe očesi in Grčijo financirali še naprej, tudi če ne bi spoštovala obveznosti, je namreč še manj verjetna. V takšnih okoliščinah se bodo jutri sestali finančni ministri držav v območju evra, med njimi predvidoma tudi slovenski minister Janez Šušteršič. Srečanje bo potekalo v "politično zanimivih časih", zato bo razprava zelo politična, so napovedali viri pri EU. Na vprašanje, ali obstaja v območju evra pripravljenost na izstop Grčije, pa je po navedbah virov nemogoče odgovoriti. "Ne vidim nobenega apetita po izstopu ne na strani Grčije ne na strani drugih 16 članic območja evra," je zatrdil eden od uradnikov EU.

V EU so zelo zaskrbljeni zaradi razmer v Grčiji. To je v petek priznal tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je vse grške politične voditelje pozval, naj ravnajo odgovorno, si prizadevajo za rešitev dolžniške krize in spoštujejo zaveze. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je v petek v Rimu opozoril, da bo Grčija morala zapustiti območje evra, če ne bo spoštovala strogih pravil, ki jih je sprejela v zameno za mednarodno finančno pomoč. V EU namreč zavračajo ponovna pogajanja o programu pomoči. Druga najbolj kritična točka je Španija, četrto največje gospodarstvo v območju evra, ki se zaradi vse večje zahtevane donosnosti na njene obveznice vse težje financira na trgih in ki se sooča z velikimi težavami v bančnem sektorju.

Država bi morala v naslednjem letu javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, komisija pa ji je v petek za naslednje leto napovedala 6,3-odstotnega. Španski minister Luis de Guindos naj bi kolegom pojasnil, kako bo Španija ukrepala za izhod iz krize. Prav tako bodo ministri govorili o razmerah na Irskem, Portugalskem, Nizozemskem in Slovaškem ter o gospodarski napovedi, ki jo je v petek predstavila Evropska komisija. Sloveniji je za letos napovedala 1,4-odstoten padec bruto domačega proizvoda. Poleg tega bo evrska skupina razpravljala o vrsti imenovanj na položaje v finančnih institucijah, na primer o članu izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB), predsedniku Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter direktorju stalnega evropskega mehanizma za stabilnost (ESM).

A najpomembnejše vprašanje, na katerega bo treba najti odgovor v prihodnjih tednih, je, kdo bo nasledil doslej edinega šefa evrske skupine Jeana-Clauda Junckerja. Od tega bo odvisno, kako se bodo razdelili preostali trije položaji. Kot najverjetnejši kandidat za ta položaj se omenja nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Konkretnih odločitev sicer ni pričakovati, niti o položaju v izvršilnem odboru ECB, za katerega kandidira tudi bivši slovenski minister Mitja Gaspari, ki pa ima med tremi kandidati najmanj možnosti. Favorit je Luksemburžan Yves Mersch, kandidira pa tudi Španec Antonio Sainz de Vicuna.

Čeprav se položaj, ki ga sedaj zaseda Španec Jose Manuel Gonzalez-Paramo, sprosti 31. maja in čeprav se je odločitev napovedovalo že konec marca, sedaj viri pojasnjujejo, da je povsem mogoče počakati še mesec ali dva, saj lahko izvršilni odbor nekaj časa deluje tudi s petimi člani. Iskanje direktorja ESM pa je še v začetni fazi. Ministri bodo pozvani, naj predstavijo kandidate svojih držav, če jih imajo. Za zdaj se v medijih omenja le, da naj bi Španija, ki verjetno ne bo uspela v ECB, za direktorico ESM kandidirala nekdanjo finančno ministrico Eleno Salgado.

Fiskalnega pakta v ponedeljek ni na dnevnem redu, saj je treba počakati na novo francosko vlado. Novi predsednik Francois Hollande ga želi dopolniti s paktom za rast, nemška kanclerka Angela Merkel pa poseganju v fiskalni pakt nasprotuje. Hollande in Merklova se bosta o tem na štiri oči pogovorila v torek. (STA, mm)