Sporna jedrska modernizacija bo povečala napetosti z Rusijo

Načrti zveze NATO, da modernizira okoli 180 jedrskih bomb v Evropi bodo sredi gospodarske krize zelo koristili ameriški vojaški industriji

Načrti zveze NATO, v skladu s katerimi naj bi članice zveze NATO, ki imajo v arzenalih na svojih tleh uskladiščenih okoli 180 zastarelih jedrskih bomb, le-te že kmalu modernizirale s pametnejšim orožjem za množično uničevanje, bo po mnenju poznavalcev precej poslabšalo že tako ne posebej dobre odnose med ZDA in Rusko federacijo.

NATO namreč namerava nadomestiti tako imenovane "neumne" oziroma prosto padajoče jedrske bombe z modernimi, precizno vodenimi jedrskimi projektili, ki bi lahko brez težav dosegli tudi številne cilje v Rusiji. To bi ob hkratni izgradnji protiraketnega ščita, ki mu v sedanji obliki Rusija nasprotuje, lahko precej poslabšalo odnose med Rusijo in ZDA, saj se bodo jedrske kapacitete NATA v Evropi bistveno povečale. Evropa tako še dolgo časa ne bo območje brez jedrskega orožja, za kar se zavzemajo številne, predvsem pa nordijske države, pač pa se z modernizacijo jedrskega orožja znova postavlja na vrh potencialnih jedrskih tarč v neki morebitni prihodnji, jedrski vojni.

Ob tem sredi gospodarske krize takšna zamenjava jedrskega potenciala evropskih držav ni niti najmanj poceni - davkoplačevalce bo po pisanju britanskega Guardiana stala okoli 4 milijarde ameriških dolarjev. Res pa je, da ima zamenjava tudi eno dobro plat, predvsem za ZDA. Zaradi uvedbe novih, vodenih jedrskih izstrelkov v oborožitev, bodo evropske države morale svoja sedanja vojaška letala zamenjati z ameriškimi letali F-35 Strike Fighter.

Dodatno napetost med Rusijo in ZDA sproža tudi vprašanje ameriškega protiraketnega ščita v Evropi. Kje natančno se skriva problem, je razkril že pogovor na ‘jedrskem vrhu’ v Seulu konec marca leta 2012, ko so televizijske kamere ujele odkrit dialog med predsednikom ZDA Barackom Obamo in njegovim tedanjim ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom. Obama je med pogovorom z Medvedjevom dejal, da bo pri težkih vprašanjih mednarodne skupnosti, kot je načrt o ameriškem obrambnem raketnem sistemu, po novembrskih predsedniških volitvah bolj fleksibilen. "Vsa ta vprašanja, še posebej pa raketna obramba, lahko rešimo, a je pomembno, da mi da prostor," so Obamove besede, ki so jih ujele kamere ameriške televizije ABC. "Da, razumem. Razumem tvoje sporočilo o prostoru. Prostoru zate," je odvrnil Medvedjev. "To so moje zadnje volitve. Po volitvah bom lahko bolj fleksibilen," je nadaljeval Obama, ki mu je Medvedjev obljubil, da bo njegovo sporočilo prenesel premierju Vladimirju Putinu, novoizvoljenemu ruskemu predsedniku.

Toda kot vse kaže, Vladimir Putin, ki je znova prevzel predsedovanje Rusiji, ni preveč navdušen nad čakanjem na nov mandat Baracka Obame, saj se medtem protiraketni ščit ZDA brez zadržkov gradi še naprej. Prav zato je načelnik ruskega generalštaba kmalu po Putinovi inavguraciji zagrozil celo z preventivnim jedrskim napadom na ameriški raketni ščit v vzhodni Evropi, volikor ZDA nadaljujejo z izgradnjo protiraketnega ščita, za katerega sicer v ZDA trdijo, da ni usmerjen proti Rusiji. "Sprejeta bo odločitev o preventivni uporabi destruktivne sile, v kolikor se situacija poslabša," je dejal Nikolaj Makarov na konferenci o protiraketni obrambi v Moskvi.

Tudi nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev, ki je v primeru Libije in še nekaterih drugih odprtih vprašanj z ZDA vendarle našel veliko skupnih točk (Rusija se je glede Libije v VS OZN kljub Putinovem nasprotovanju vzdržala in s tem omogočila intervencijo zveze NATO), je lani napovedal, da se bo Rusija vojaško odzvala, če ne bo dogovora med ZDA in NATO. Vendar je nato ruski minister za obrambo Anatolij Serdjukov priznal, da so pogajanja med Rusijo in zvezo NATO glede protiraketnega ščita praktično še zmeraj v slepi ulici. Kmalu zatem je Vladimir Putin odpovedal sodelovanje na vrhu G-8 in napovedal, da se bo udeležil vrha G-20, kjer ima Rusija več novih zaveznikov.

Da pa so drugačni odnosi ne samo mogoči, temveč tudi še kako izvedljivi, pa kaže vest o tem, da so ruske in ameriške vojaške sile te dni skupaj začele prvo vojaško vajo na ameriških tleh. Po poročilih ameriških medijev gre za "prvo ameriško-rusko protiteroristično vajo" v ZDA, ki se izvaja v oporišču Fort Carson v ameriški državi Colorado. Pri treningu bodo sodelovali padalci ter dve posebni kopenski in izvidniški enoti ameriške in ruske vojske. Ruski padalci bodo najprej spoznavali ameriško strelno orožje, vojaško opremo, strelivo, komunikacijsko in izvidniško opremo, različna padala in vrste pristajanja. Nato naj bi sledila praktična uporaba orožja in opreme, gorski trening in spoznavanje različnih tehnik razstreljevanja. Konec maja naj bi sledila še aktivna faza usposabljanja, ko naj bi pripadniki enot iz obeh vojsk "poskusili najti in uničiti večje oporišče mednarodnih teroristov".