V Grčiji se krepi podpora levici

Če bodo volitve v Grčiji ponovljene, bo novo vlado, ki bo nasprotovala varčevalnim ukrepom, že kmalu vodila levičarska Syriza

Grški predsednik Karolos Papuljas je začel zadnji krog pogajanj s političnimi strankami, ki so se na predčasnih volitvah 6. maja uvrstile v grški parlament. Časa za dogovor imajo do četrtka. Če voditeljem strank tudi tokrat ne bo uspelo sestaviti vlade, bodo sledile nove predčasne volitve.

Medtem je predsednik grške socialistične stranke Pasok Evangelos Venizelos, ki je od predsednika države dobil mandat za sestavo nove grške vlade, po neuspešnih pogajanjih vrnil mandat predsedniku države. Venizelos je bil tretji neuspešen kandidat za sestavo vlade. Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji 6. maja letos je sicer največ glasov prejela stranka Nova demokracija, ki je dobila 19,6 odstotka volivcev. Na drugo mesto se je uvrstila Syriza s 16,8 odstotka glasov, nekdaj pomembna socialistična stranka Pasok pa je zasedla tretje mesto s 13,3 odstotka podpore. Vendar sta obe do tega trenutka vladajoči stranki (PASOK in Nova Demokracija), ki sta se v preteklih letih izmenjevali na oblasti, na volitvah izgubili okoli dve tretjini podpore in zato nista več sposobni (ne vsaka posamezno in ne skupaj, kot sta sicer vladali v zadnjem času) sestaviti grške vlado.

Medtem pa se v Grčiji podpora levim strankam krepi. Levičarska koalicija Syriza in njen voditelj Alexis Tsipras, ki vztrajajo pri zavračanju ukrepov, ki jih zahtevajo EU in MMF bi po raziskavi Alpha TV na naslednjih volitvah, če bi bile le-te ponovljene zaradi nesposobnosti strank, da sestavijo vlado, dobili 128 poslanskih sedežev, medtem ko bi Nova demokracija dobila 57, PASOK pa 36 poslanskih sedežev. Medtem pa Nemčija glede Grčije ne popušča. Nemški minister za zunanje zadeve Guido Westerwelle je pritisk na Grčijo še povečal z izjavo, da Grčija ne bo več mogla dobivati finančne pomoči, če Atene ne bodo izvedle reform tako, kot so se dogovorile s svojimi mednarodnimi partnerji. "Želimo pomagati Grčiji in mi bomo pomagali Grčiji. Toda Grčija si mora želeti to pomoč. Če odstopa od dogovorjene poti reforme, potem vplačilo naslednjega obroka ni mogoče," je dejal nemški zunanji minister.

Tudi zato je vse več predvidevanj o tem, da bi Grčija lahko zapustila območje evra do konca leta 2012. Vodja Syrize Alexis Tsipras je sicer v pogovoru za ameriško televizijo CNBC dejal, da bo naredil vse kar je mogoče, da bi zadržal Grčijo v območju evra, kljub temu, da vztraja, da je grški kreditni dogovor ničen in zato, ker je prepričan, da bi bil izstop Grčije iz območja evra katastrofa ter da se je zato pripravljen pogovarjati s 'Trojko' (MMF, ECB in Evropska Komisija) glede vprašanja obstanka Grčije znotraj območja evra.

Vendar pa Tsipras istočasno nasprotuje strogim varčevalnim ukrepom oziroma "memorandumu" kot ga imenujejo v Grčiji. "V celoti nasprotujem bistvu tega memoranduma, saj bodo dodatni varčevalni ukrepi iz nas naredili državo tretjega sveta," je dejal Tsipras, ki je svoje pismo, v katerem zahteva ponovno proučitev programa varčevanja poslal glavnim evropskim predstavnikom. Pismo so dobili predsednik EU Herman Van Rompuy, predsednik Evropske Komisije Jose Manuel Barroso in šef Evropske Centralne Banke, Mario Draghi. V primeru, da ponovni dogovor z Grčijo ne bo mogoč in bodo volitve v Grčiji ponovljene, pa bi Syriza lahko novo vlado sestavila kar sama, saj se Novi demokraciji in PASOKU obeta še bolj drastičen padec podpore.