Šušteršič dopušča možnost dodatne obremenitve nekaterih dohodkov

Davki, ki obremenjujejo delovna mesta in gospodarstvo, se bodo zniževali, zato pa se lahko zgodi, da se bo začelo za nekatere oblike dohodkov, kot so avtorske pogodbe, pogodbe o delu in študentsko delo, za katere se zdaj ne plačuje prispevkov, te začelo plačevati, je danes v Portorožu napovedal minister za finance Janez Šušteršič.

Šušteršič, ki je na portoroški Finančni konferenci nastopil prek telekonference, je spomnil, da je vlada že sprejela nekatere ukrepe, kot so olajšave za investicije. Na področju davka od dohodka pravnih oseb je po njegovih besedah "v bistvu že vse sprejeto", pri dohodnini pa bodo s prihodnjim letom začeli premikati mejo obdavčitve 41 odstotkov. Vlada pa ni pozabila niti na zavezo iz koalicijske pogodbe o socialni kapici, ki jo bodo povezali z reformo pokojninskega sistema in trga dela, je med drugim napovedal minister.

Predlogi glede pokojninske reforme sicer še niso dodelani, je pa po Šušteršičevem mnenju jasno, da bo za zagotavljanje vzdržnosti sistema treba okrepiti drugi in tretji steber.

Glede Nove Ljubljanske banke (NLB) se je Šušteršič vrnil k skrbnemu pregledu, ki trenutno poteka. Po njegovem mnenju je normalno, da želi nekdo, ki bo v banko vsaj srednjeročno vložil svoj denar, vedeti, kakšno je tveganje njegovega vložka. Ko bo ta ocena tveganja znana, pa "se bomo lahko tudi pogovarjali o možnih rešitvah".

V procesu dokapitalizacije NLB so se na vladi odločili, da v pogajanjih tistim, ki bodo vložili svoj denar, ponudijo tudi spremembo razmerij pri upravljanju, tako da bi jih uskladili z deleži, ki jih bodo različni vlagatelji imeli po dokapitalizaciji. Ocenili so, da tem času "lahko tako nadzorni svet kot uprava delata naprej, da bi zdaj kadrovske menjave samo dodatno povzročile neko negotovost v banki in pač da banka lahko zadovoljivo funkcionira do dokapitalizacije in potem do imenovanja uprave v soglasju z novimi vlagatelji".

Pri upravljanju državnih naložb vlada ni šla v zamenjavo vodstva ali ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), je spomnil Šušteršič. V pripravi so nove rešitve glede upravljanja naložb države, v okviru katerih naj bi nastal "slovenski sklad za upravljanje, ki bo pač to upravljal naprej". To sicer ne pomeni združevanja sedanjih upravljavcev, ampak "združevanje naložb, ki jih te institucije imajo, pod eno kapo, v neki novi instituciji". Tako bodo imeli enovito upravljanje, znotraj te ustanove pa bodo naložbe razdeljene v različne skupine, je še dodal minister.

Država želi sicer po ministrovih besedah v NLB, Novi Kreditni banki Maribor in v Zavarovalnici Triglav obdržati 25-odstotni lastniški delež, a ne več kot to. "S tega vidika vladnih sklepov je tudi Zavarovalnica Triglav lahko odprta za dokapitalizacije oziroma za vstopanje dodatnih vlagateljev, ni pa to institucija, ki bi jo mi razumeli kot problematično," je povedal. Zato na strani vlade oziroma ministrstva za finance tudi ni nobenih aktivnosti v smeri kadrovskih sprememb.

Glede možnosti ponovnega poskusa prevzema Mercatorja s strani Agrokorja pa je Šušteršič pojasnil, da bodo v primeru spremembe lastništva NLB želje po unovčenju naložb, ki niso bančne naložbe, toliko večja. Je pa opozoril, da če bo na vladi prevladalo mnenje, da obstaja interes države o umiku iz Mercatorja, potem bo treba ta interes jasno definirati, tako da bo morebitnemu kupcu postavila jasne pogoje, ki bodo zavezujoči za obe strani. (STA, mh)