Novi srbski predsednik za nadaljevanje evropske poti Srbije

Vodja Srbske napredne stranke Tomislav Nikolić je presenetljivo novi predsednik Srbije. Dosedanjega predsednika Borisa Tadića je po podatkih Centra za svobodne volitve in demokracijo (CeSID) premagal z 49,4 odstotka glasov. Novoizvoljeni predsednik je obljubil nadaljevanje evropske poti Srbije.

Vodja vladajoče Demokratske stranke (DS) Tadić, ki mu tako ni uspelo še v tretje premagati 'večnega tekmeca' Nikolića, je po oceni CeSID prejel 47,4 odstotka glasov.

Nikolić se je državljanom že zahvalil za podporo in sporočil, da Srbija ne bo skrenila z evropske poti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Po njegovih besedah so volitve potekale "veličastno, srbsko, kot je tudi prav".

"Božja pravičnost obstaja," je še dodal 60-letni zmagovalec volitev, ki velja za nacionalista. Pred tem je na parlamentarnih volitvah 6. maja zmago slavila tudi njegova SNS, ki pa ni uspela dobiti zadostne večine za sestavo vlade. To naj bi tako oblikovali drugouvrščena Tadićeva DS in Socialistična stranka Srbije (SPS).

Tadić je Nikoliću čestital za zmago, ki jo je označil za "pošteno in zasluženo", ter mu zaželel srečo. Obenem je svojega naslednika pozval, naj nadaljuje po poti evropskih integracij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Drugi krog je zaznamovala nizka volilna udeležba, saj je po podatkih CeSID glasove do 19. ure oddalo le 41,5 odstotka upravičencev, kar je 12,1 odstotka manj kot v prvem krogu pred dvema tednoma.

Ankete pred drugim krogom predsedniških volitev (prvi krog je potekal hkrati s parlamentarnimi volitvami pred dvema tednoma) so sicer napovedovale tesno zmago Tadića.

Kandidata sta imela v sredo ostro televizijsko soočenje, v katerem sta govorila o zunanji politiki, vprašanju Kosova, brezposelnosti, boju proti korupciji in približevanju EU. Nikolić je Srbe pozval, naj Tadića kaznujejo za slabo politiko njegove stranke. Tadić je na drugi strani sporočil, da jim nudi razvoj države in varnost za njihove otroke.

Predvolilni boj pred drugim krogom je potekal tudi v znamenju domnevne volilne prevare 6. maja, za katero je Nikolić okrivil Tadića in njegovo DS. A očitke je Nikolić izustil šele štiri dni po volitvah in dan potem, ko sta dogovor o prihodnjem sodelovanju v vladi sklenili DS in Socialistična stranka Srbije (SPS) oz. listi okoli njiju, ki sta vladali tudi doslej. SNS bo tako kljub volilni zmagi primorana ostati v opoziciji.

Pozornost medijev je pritegnila tudi Nikolićeva univerzitetna diploma, zaradi katere so pristojne visokošolske službe pred časom uvedle preiskavo. Nikolić naj bi leta 2008 končal študij na danes ne več obstoječi zasebni ekonomski fakulteti, pri čemer naj bi po doslej znanih podatkih enega od letnikov študija zaključil v pičlih treh dneh.

Nikolića je v nenavadno luč postavil tudi dogovor o podpori, ki ga je v sredo dosegel z Demokratsko stranko Srbije (DSS) nekdanjega nacionalističnega srbskega premiera Vojislava Koštunice. Dogovor določa, da se bo vprašanje morebitne politične nevtralnosti Srbije, kar zagovarja DSS, ki jasno nasprotuje članstvu Srbije v EU, ob Nikolićevi volilni zmagi razjasnilo na referendumu.

To pod vprašaj postavlja dosedanjo podporo SNS članstvu Srbije v EU, za katerega je država kandidatka od marca. Na to je v sredinem televizijskem soočenju opozoril tudi Tadić, ko je dejal, da se Nikolić deklarativno sicer zavzema za vstop Srbije v EU, hkrati pa je podpisal sporazum o sodelovanju s Koštunico.

Nikolić mu je odgovoril, da zanj prioriteta ostaja sodelovanje z EU, a tudi sodelovanje z drugimi državami. Ob tem pa je protikandidatu očital, da je njegova politika zavzemanja tako za vstop v EU kot za ohranitev Kosova neiskrena, ker se je o oblikovanju vlade pogovarjal z Liberalno-demokratsko stranko Čedomirja Jovanovića. Slednji podpira priznanje neodvisnosti Kosova.

Tadić se je sicer v kampanji osredotočil prav na evropske integracije, pa tudi na gospodarski razvoj, ki naj bi ga dosegli predvsem s podporo kmetijstvu. Nikolić je na drugi strani obljubljal zvišanje davkov za bogate, tako zbrana sredstva pa naj bi porabili za zvišanje pokojnin in socialnih transferjev.

Srbi so namreč volili v ozračju nezavidljivega gospodarskega stanja v državi. Država se sooča z rekordno 24-odstotno brezposelnostjo, mesečna plača v povprečju znaša okoli 350 evrov, Beograd pa beleži tudi visok zunanji dolg v višini 45 odstotkov BDP.

Tako kot v prvem krogu 6. maja so volitve pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) potekale tudi na Kosovu, Ovse pa glasove na štetje dostavi v Srbijo. Poleg tega je v Vojvodini potekal drugi krog pokrajinskih volitev. (STA, mh)