Karamarko novi vodja HDZ

Novi predsednik največje hrvaške opozicijske stranke HDZ je postal nekdanji hrvaški notranji minister Tomislav Karamarko, ki je v drugem krogu glasovanja v noči na danes premagal Milana Kujundžića. Maratonska volilna skupščina HDZ je trajala dobrih 19 ur.

Za Karamarka je glasovalo 971 udeležencev volilne skupščine stranke, za njegovega protikandidata pa 860. Izide so objavili približno ob 5. uri zjutraj, potem ko se je glasovanje v drugem krogu začelo okrog polnoči. Več kot 2000 delegatov HDZ je volilno skupščino stranke v zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Lisinski začelo v nedeljo ob 10. uri.

Za vodenje HDZ se je potegovalo pet kandidatov, med njimi je bila tudi dosedanja vodja stranke in nekdanja premierka Jadranka Kosor, ki ji ni uspelo priti v drugi krog in je zapustila skupščino, preden so bili znani končni izidi. Kosorjeva je sicer podpredsednica hrvaškega sabora.

Saborski poslanec HDZ Karamarko je od začetka predvolilnih dejavnosti v stranki veljal za favorita, bo pa četrti predsednik HDZ po Franju Tuđmanu, Ivu Sanaderju in Kosorjevi. Po izvolitvi na položaj je dejal, da je stranka pokazala željo, da se spremeni in hkrati ostane enotna, da se vrne na zmagovalno pot in razčisti afere, ki so jih zapustili posamezniki. Napovedal je, da bo njegov temeljni cilj zmaga na lokalnih, potem pa tudi na parlamentarnih volitvah, hkrati pa bo delal na demokratizaciji HDZ.

"Začenja se nova doba HDZ," je dejal Karamarko, ki je vladajoči levosredinski koaliciji sporočili, da je čas za eksperimentiranje s Hrvaško minil. Poudaril je, da je "čas za novo hrvaško neodvisnost, ki bo temeljila na novem patriotizmu".

Delegati so za namestnika predsednika stranke izbrali Draga Prgometa, zdravnika, ki je v predvolilno tekmo stopil skupaj s Kujundžićem. Izvolili so tudi podpredsednike stranke ter člane predsedstva, glavnega odbora in nadzornega sveta, med katerimi so večinoma privrženci Karamarka. V vrhu stranke ni več sive eminence HDZ, podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa.

Na skupščini so spremenili tudi statut stranke in na naslednjih strankarskih volitvah bodo lahko vodilne ljudi v stranki izbirali vsi člani HDZ in ne le delegati na kongresu.

Karamarko je v predvolilni kampanji za predsednika HDZ vztrajal pri ostri protikomunistični retoriki. Zase je dejal, da je bil v času Jugoslavije kot najstnik označen za "kleronacionalista" ter ni imel pravice do potnega lista.

Novi predsednik HDZ velja za eno najbolj protislovnih osebnosti na hrvaški politični sceni, njegovi protikandidati v stranki pa so ga obtožili, da si je s spletkarjenjem, izsiljevanjem in podkupovanjem zagotovil podporo večine delegatov.

Redkobesedni diplomirani zgodovinar Karamarko, ki sogovornika pogosto ne gleda v oči, je kot eden izmed ustanoviteljev HDZ Tuđmanu obrnil hrbet sredi 90. let ter se obrnil k bivšemu predsedniku Stipetu Mesiću, ki mu je pomagal pri zmagi na predsedniških volitvah leta 2000.

Nato je v času levosredinske koalicije pokojnega Ivice Račana vodil hrvaško obveščevalno službo, potem pa se je spustili v poslovne vode, ki naj ne bi ostale najbolj čiste. V visoko politiko ga je znova porinil bivši premier Sanader, ki ga je leta 2008 imenoval za notranjega ministra. Na tem položaju je ostal tudi v vladi Jadranke Kosor. Neposredno pred lanskim volilnim porazom HDZ je iz rok Kosorjeve znova prevzel člansko izkaznico HDZ, na hrvaških parlamentarnih volitvah decembra lani pa je bil izvoljen v sabor. Na volitvah v HDZ je zmagal štiri dni pred svojim 53. rojstnim dnevom. Novi vodja hrvaške opozicije je bil rojen v Zadru leta 1959, je ločen in oče dveh otrok. (STA, mh)