Rasmussen: Nato se bo umaknil iz Afganistana do konca leta 2014

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je na vrhunskem zasedanja zavezništva v nedeljo v Chicagu potrdil, da bodo afganistanske varnostne sile do sredine leta 2013 dobile glavno odgovornost za bojne operacije v državi, zveza Nato pa bo svojih 130.000 vojakov umaknila do konca leta 2014.

Afganistan je v ospredju na vrhunskem zasedanju zveze Nato, čeprav bo uradno na dnevnem redu pogovorov voditeljev 28 držav, med katerimi je tudi premier Janez Janša, šele danes. Vojna ni popularna v nobeni od držav članic zavezništva, francoski premier Francois Hollande pa vztraja pri umiku francoskih bojnih enot že do konca tega leta. Rasmussen je sicer zagotovil, da hitenja k izhodnim vratom ne bo.

Zavezništvu v Afganistanu 11 let ni uspelo poraziti talibanov, ki so izgubili oblast po 11. septembru 2001, v času evropske dolžniške krize in splošnih varčevalnih ukrepov pa si vsi želijo, da se vojna čim prej konča.

V Chicagu sta poleg voditeljev Nata tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki se je v nedeljo ameriškim davkoplačevalcem zahvalil za denar, ter pakistanski predsednik Asif Ali Zardari, ki je pod pritiskom, naj ponovno odpre oskrbovalne poti. Zaprl jih je novembra lani, ko je ameriško brezpilotno letalo ubilo 24 pakistanskih vojakov na meji z Afganistanom.

Najpomembnejši dogodek prvega dne zasedanja je bil podpis pogodbe 28 obrambnih ministrov članic Nata in podjetja Northrop Grumman o 1,7 milijarde dolarjev vrednem poslu za vzpostavitev sistema za nadzor kopnega iz zraka (AGS). Glavna nadzorna postaja na tleh bo na Siciliji, sicer pa gre za nadzor in zaščito s petimi brezpilotnimi letali.

Northrop Grumman sporoča, da bo začetno vzpostavitev sistema, ki naj bi bil operativen do leta 2017, financiralo 13 držav, med njimi Slovenija, zaradi česar lahko pri poslu sodelujejo podjetja iz teh držav.

Bela hiša medtem navaja, da je skupina 14 držav (Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Norveška, Romunija, Slovaška, Slovenija) sprejela nakup petih brezpilotnih letal ter s tem povezane poveljniške in nadzorne postaje na tleh. Z združevanjem virov se bo tako varnost zagotavljala vsem članicam po nižjih stroških, pravijo.

V Chicagu so v nedeljo prav tako sporočili, da je protiraketna obramba, ki bo ščitila Evropo pred grožnjami malopridnih držav, dosegla "vmesno zmogljivost".

Bela hiša pojasnjuje, da to pomeni, da so se v zvezi Nato dogovorili o postopkih za poveljevanje in nadzor, določili vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi za poveljnika te misije in s pomočjo obrambnih vaj preizkusili ter potrdili poveljniško in nadzorno zmogljivost.

Ključne zmogljivosti bodo gostile Španija, Turčija, Romunija in Poljska, sistem pa naj bi bil operativen v letu 2018.

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je na delovnih zasedanjih medtem izpostavil potrebo, da v zaostrenih gospodarskih razmerah zaveznice še tesneje sodelujejo pri načrtovanju in projektih.

"Pametna obramba" je dober odgovor na izzive časa, pri čemer je treba določiti prioritete in učinkoviteje uporabljati denar, namenjen za obrambo. Premier je poudaril, da raketna obramba predstavlja eno izmed pomembnih zmogljivosti Nata, pri tem pa bo treba graditi strateško partnerstvo z Rusijo.

Janša je še izpostavil potrebo po nadaljevanju politike odprtih vrat Nata. Ta morajo ostati odprta za države Zahodnega Balkana, so ob tem sporočili iz premierovega kabineta. (STA, mh)