Poljanci: destruktivni kreativci ali le izredno povezana skupnost mladih?

Včeraj je odjeknila novica o najnovejši potegavščini bodočih maturantov iz gimnazije Poljane v Ljubljani. Četrtim letnikom se je pouk končal in tako so se končno spravili k izvedbi najbolj domiselne zasedbe šolskega vhoda do sedaj – glavni vhod so zabili z lesom in predenj postavili dotrajan avto z napisi 'You shall not pass' in 'Bokimobil'. Zadnji se nanaša na poljanskega ravnatelja Bojana Končana, ki se je glede na pisanje medijev sicer jezil, a zmerno. Po besedah nekaterih dijakov pa je ravnatelj svoje mnenje za medije omilil, ker naj bi bil resnično besen in jim zagrozil z različnimi sankcijami.

Pred šolo so si postavili stojnico z žarom in celo dopoldne pekli čevapčiče in se zabavali. Zabarikadirali so tudi stranski vhod in s ključavnicami zaklenili vse ograje, zato so se morali šolski delavci truditi skoraj eno uro, da so v gimnazijo sploh lahko vstopili in začeli pouk za prve tri letnike.

Za Poljane 'zasedba' glavnega vhoda ni nič novega, to je že dolgoletna tradicija, s katero se četrti letniki poslavljajo od ljube jim ustanove, prvi trije pa se zraven zabavajo. Letošnja se pa od vseh prejšnjih razlikuje po tem, da so za idejo porabili veliko več časa in sredstev in tako z izvedbo presegli vse do sedaj. V intervjuju za radio Antena so organizatorji dogodka povedali, da jim je uspelo od različnih prispevkov vseh poljanskih dijakov zbrati 500 €. S tem denarjem so kupili les, s katerim so zabili vrata in avto brez motorja. Ekipa desetih bodočih maturantov je pred gimnazijo prišla že ob treh ponoči, da so lahko delo končali pred prihodom šolskih delavcev in ostalih dijakov. Radi tudi povedo, da so na tej gimnaziji mladi bolj povezani med seboj in da imajo pravi poljanski duh, ki se prenaša iz generacije v generacijo. To, sodeč po objavah in delitvah medijskih prispevkov o zasedbi na Facebook strani Dijaška skupnost gimnazije Poljane, še kako drži. Bivši Poljanci so nad uspehom zasedbe mlajše generacije navdušeni, ti pa se veselijo medijske pozornosti.

Verjetno jih pa ravnatelj ne bo odpravil samo z opominom, napoveduje namreč odpoved slavnostne podelitve spričeval in zaključnega izleta za nekatere 4. letnike. Eden izmed poljanskih predsednikov, Izidor Ostan Ožbolt, upa, da na koncu tega ne bo storil, saj se je v njihov bran postavila tudi večina profesorjev. Njihovo mnenje je, da so maturantje akcijo zastavili resno, se obnašali kulturno, se zmenili z vodstvom šole, nenazadnje pa ničesar niso poškodovali. Ostan Ožbolt je še povedal, da so sprva hoteli celotno akcijo izvesti z namenom protesta proti vladnemu varčevanju v šolskem in visokošolskem sektorju. Tega potem niso naredili, česar je predsednik gimnazije vesel, ker je že na dejanje 'brez pravega namena' ravnatelj odreagiral negativno, kaj bi bilo šele, če bi bil to protest.

Mnenja tistih, ki z gimnazijo niso povezani, so pa o dogodku brali, so deljena. Vse skupaj se je razvilo v splošno debato o današnji mladini, nekateri menijo, da gre za dobro, domiselno zabavo, ki ni povzročila nobene škode, drugi so dejanje maturantov obsodili kot objestno in neobzirno divjanje neodgovorne mladine. Njihovo dejanje odobrava tudi Jonas Žnidaršič, ki je na tviterju simbolično zaploskal mladini in zapisal: „Hočem rečt, da tole ni bila pijana žleht družba, ampak par iznajdljivih in duhovitih mulcev.“ Če pa že govorimo o zabavi, akcija ni bila deležna pozornosti samo s strani klasičnih medijev, že več kot 2000 pozitivnih odzivov je požela tudi na priljubljeni zabavni spletni strani 9gag.

Kreativnost in zabavljaštvo sta očitno lastnosti Poljancev vseh generacij, saj je bila vsaka zasedba glavnega vhoda po svoje domišljena. Pred tremi leti so se na prostor pred vhodom zaprli z oranžno mrežo, ki jo pri delu uporabljajo gradbinci, pred dvema letoma so uporabili varovalni rdeči trak in belo-rdeče cestne ovire, lansko leto pa so vhod zabarikadirali z vrečami peska. Iznajdljivost so Poljanci zadnjih nekaj generacij pokazali tudi pri tem, da so si še bolj olajšali prehod do enega njihovih najljubših bližnjih barov. Ker je bil uradni prehod za pešce od vhoda v šolo predaleč, so si bližjega narisali kar sami. Cestni delavci so prehod zbrisali kar nekajkrat, pa se je vedno znova pojavil, zato so se na koncu vdali in na tem mestu postavili kar uradnega. V slogi je moč in do vseh teh obeleženj poljanskega duha ne bi prišlo, če Poljanci ne bi držali skupaj.