Iz Katoliške cerkve je mogoče izstopiti le formalno

Po zagotovilih Katoliške cerkve ne spreminjajo meril za izstop

V Društvu za zaščito ustave in žrtev Cerkve očitajo Katoliški cerkvi, da zaostruje pogoje za izstop iz Cerkve, da bi tako preprečila množično izstopanje. Kot pa so pojasnili v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference, so navodila enotna in se niso spreminjala. Ordinariat ljubljanske nadškofije je letos za izstop zaprosilo 12 ljudi.

Katoliška cerkev je v odgovorih, objavljenih na spletni strani, pojasnila, da je število tistih, ki želijo iz Cerkve izstopiti, veliko manjše kot število tistih, ki se kot odrasli odločajo za vstop v Cerkev. Na ordinariat ljubljanske nadškofije je lani prošnjo za podelitev krsta vložilo 82 odraslih oseb, prošnjo za izstop pa je lani naslovilo šest oseb, letos doslej pa 12. Kot pojasnjujejo, podatki ne zajemajo celotne ljubljanske nadškofije, saj nekateri prošnje za izstop naslavljajo tudi neposredno na župnije.

V Društvu za zaščito ustave in žrtev Cerkve so na novinarski konferenci Cerkvi med drugim očitali neenaka merila pri obravnavi prošenj za izstop. Predsednica društva Janja Škrjanc pojasnjuje, da je njen izstop iz Cerkve trajal tri leta in da ji je uspelo izstopiti šele s pomočjo odvetnika in medijev. Tudi pesnica in skladateljica Ksenija Jus pravi, da ima težave z izstopom. Kot pojasnjuje, od nje zahtevajo, da se osebno zglasi pri pristojnih ali pa svojo identiteto izkaže z dokumentom, overjenim pri notarju. Jusova se zato sprašuje, zakaj bi to morala storiti in zakaj bi morala plačevati notarja, če so se nekateri lahko izpisali brez tega.

Pisateljica in sociologinja Suzana Tratnik je namreč pojasnila, da je sama potrdilo o izstopu po poslani pisni prošnji leta 2006 prejela v desetih dneh ter da so jo obenem tudi obvestili o zaznamku v krstni knjigi in ji pojasnili, kaj izstop pomeni. V društvu so obenem navedli tudi, da v Cerkvi nekatere prošnje sprva ignorirajo, posameznike pa želijo tudi prepričati, naj tega ne storijo, in jih obenem svarijo, kaj bo izstop zanje pomenil. Prav tako opozarjajo še, da so bili nekateri v prejšnjem režimu krščeni na skrivaj, zaradi česar danes tega sploh ne vedo ali pa imajo težave pri zbiranju podatkov, ki so potrebni za izstop.

Na spletni strani Cerkve so kot odgovor na novinarska vprašanja med drugim pojasnili tudi, da se od osebe, ki želi izstopiti iz Cerkve, zahteva, da svoje dejanje izrazi v pisni obliki pred pristojno oblastjo Katoliške cerkve. Posamezniki, ki želijo izstopiti, se tako lahko oglasijo v župniji, kjer so bili krščeni, ali na škofijskem ordinariatu. Če obstaja dvom o prosilčevi identiteti, se lahko na vpogled zahteva osebni dokument. Za STA pa so pojasnili, da morajo posamezniki svojo istovetnost izkazati tudi, če se odločijo za izstop zaprositi po pošti. Če to ni mogoče drugače, zahtevajo overjeno izjavo notarja, so dodali. V Cerkvi posebej izpostavljajo še, da prošnja za izstop po elektronski pošti ne zadostuje, dejanje izstopa pa mora biti izraženo osebno, zavestno in svobodno.

Iz Katoliške cerkve je mogoče izstopiti le formalno. Z izstopom posameznik nima več pravic, ki jih določa zakonik cerkvenega prava, kot je na primer pravica do cerkvenega pogreba, navajajo na spletni strani. Obenem pa posameznika po njihovih pojasnilih tudi po formalnem izstopu še vedno vežejo Božji in cerkveni zakoni. Krst namreč predstavlja trajno znamenje, s katerim se vzpostavi zakramentalna vez pripadnosti posameznika Cerkvi. V Društvu za zaščito ustave in žrtev Cerkve so do tega, da je iz Cerkve mogoče izstopiti le formalno, kritični. Po njihovem prepričanju je tako jedro problema v krstu, saj krščujejo dojenčke, ki sami o tem ne morejo odločati. Kot poudarjajo, je to v nasprotju s slovensko ustavo. (STA, mm)