SD in PS za ukinitev državnega sofinanciranja prispevkov duhovnikom

Štirinajst poslancev SD in Pozitivne Slovenije je v zakonodajni postopek vložilo novelo zakona o verski svobodi, s katero med drugim predlagajo odpravo državnega sofinanciranja prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Prepovedano bi bilo tudi državno zaposlovanje duhovnikov, država pa bi versko oskrbo financirala le še v izjemnih okoliščinah.

Kot je novinarski konferenci, na kateri je bila predstavljena novela, povedala poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Tamara Vonta, tako država več ne bi namenjala sredstev za delno financiranje prispevkov za socialno varstvo duhovnikov, kot to določa zdajšnji zakon, verskim skupnostim pa bi se namenilo zgolj tisto, kar bi jim z donacijami od dohodnine namenili državljani. Bi se pa lahko verske skupnosti še naprej prijavljale na najrazličnejše javne razpise.

Po zdajšnjem zakonu sicer država duhovnikom pokrije del prispevkov za socialno varnost "v višini prispevkov za socialno varnost od osnove najmanj v višini 60 odstotkov povprečne plače". Lani je po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v ta namen za vse verske skupnosti namenila okoli 2,4 milijona evrov, zaradi varčevanja pa je z zakonom za uravnoteženje javnih financ v prihodnje predvideno okoli 20-odstotno zmanjšanje takšnega financiranja.

Novela po besedah Tamare Vonta predvideva tudi, da bi bilo državno zaposlovanje verskih delavcev - denimo v vojski, bolnišnicah, policiji ali zaporih - prepovedano. Država bi versko oskrbo financirala zgolj v izrednih primerih, kot so na primer vojaške misije v tujini. Že zdaj sicer verski delavci v bolnišnicah in zaporih niso zaposleni.

Po besedah poslanke SD Majde Potrata novela predlaga spremembe tudi pri registraciji verskih skupnosti. Tako bi za registracijo slednje zadostovalo 10 ljudi (izjemoma tudi manj) in ne 100, kot to predvideva zdajšnji zakon, svetovnonazorske skupnosti pa bi bile po zakonu izenačene z verskimi skupnostmi.

Iz zdajšnjega zakona bi tudi črtali člen, ki določa, da lahko država za izvajanje posameznih določb ustave ali zakona sklene sporazume z registriranimi cerkvami ali drugimi verskimi skupnostmi.

Po besedah Majde Potrata s predlagano novelo 14 poslancev po večini sledi navodilom, ki jih je aprila 2010 dalo ustavno sodišče, rok za njihovo uzakonitev pa je potekel junija lani. Pri tem upajo, da bo zakon dobil širšo podporo, kot je njegovih podpisnikov.

Novele, kot je povedala, niso usklajevali z verskimi skupnostmi, saj gre z nekaterimi popravki za vsebinsko enak predlog, kot ga je v prejšnjem mandatu v DZ vložilo 20 poslancev in ga je z verskimi skupnostmi usklajeval takratni Urad za verske skupnosti RS. Kot je znano, DZ omenjenega predloga ni obravnaval, saj ga je predsednik republike prej razpustil.

Za popolno uveljavitev zakona bi bilo, če bi bil seveda sprejet, sicer predvideno triletni prehodno obdobje. (STA, mh)