ZSSS nasprotuje prepovedi referenduma o fiskalnih zakonih in referendumskemu kvorumu

V zvezi svobodnih sindikatov nasprotujejo tistim predlogom sprememb referendumske ureditve, ki določajo, da referenduma ne more biti o fiskalnih zakonih. Problematična se jim zdi tudi določitev 35-odstotnega kvoruma, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. S spremembami bi ljudem onemogočiti, da vplivajo na odločitve politikov, so prepričani.

Po besedah sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milana Utroše predlogu, da na referendumu ne bi mogli odločati o fiskalnih vprašanjih, nasprotujejo predvsem zato, ker ni jasno, kaj so ta vprašanja. "Ne vemo, ali gre za davke, ali je s tem mišljeno vse, kar ima kakršen koli vpliv na proračunska sredstva," je opozoril. Ob tem je izrazil bojazen, da bi bilo s tem prepovedano tudi odločanje o vprašanjih, ki posegajo v socialne pravice ljudi.

Uvedba 35-odstotnega kvoruma, potrebnega za to, da bi bil referendum veljaven, je po besedah Utroše sporna zato, ker omejuje vpliv ljudi na politične odločitve. Ob tem se je vprašal, zakaj na primer politiki ne določijo kvoruma za svojo izvolitev. "Na volitve lahko pridejo trije odstotki volivcev, pa je lahko državni zbor vseeno izvoljen," je opozoril.

V ZSSS zato upajo, da bo prišlo "do streznitve in ocene, da to ni pošteno", je na novinarski konferenci dejal Utroša.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je prepričan, da gre s predlaganimi spremembami trend omejevanja neposredne demokracije v nasprotno smer od tistega, kar se dogaja v EU, "kjer želijo sredstva neposredne demokracije zavestno krepiti". "Od 1. aprila letos lahko namreč najmanj milijon državljanov EU iz najmanj sedmih držav od Evropske komisije zahteva, da prouči področja, ki so za predlagatelje pomembna in to področje tudi zakonsko uredi. Torej razmišljajo nasprotno kot pri nas," je opozoril.

Zato je Semolič prepričan, da slovenska politika s predlogi za omejitev referenduma pretirava. "Ne morem se znebiti občutka, da nekateri pojmujejo demokracijo kot pravico, da ljudje vsaka štiri leta volijo na volitvah, potem pa je s to demokracijo konec," je dejal. Prepričan je namreč, da morajo imeti volivci možnost, da o tem, kaj si mislijo o delu politikov, povedo tudi med mandatom.

V ZSSS sicer nasprotujejo tudi razmišljanjem, da bi morali predlagatelji referenduma, če jim na referendum ne bi uspelo privabiti vsaj 35 odstotkov volivcev, kriti del stroškov referenduma. Se pa strinjajo s predlogom, da referenduma ne bi mogla več zahtevati tretjina poslancev.

Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so namreč v torek zvečer dosegli načelno soglasje glede ustavnih sprememb referendumske ureditve. Tako so se uskladili, da na referendumu ne bi več odločali glede nujnih ukrepov v primeru naravnih nesreč in obrambe države, v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako pa ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih.

Državni zbor bi lahko referendum razpisal na lastno pobudo, moral pa bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev. Referenduma tako ne bi več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bi bil referendum veljaven, pa bi se ga moralo udeležiti vsaj 35 odstotkov volilnih upravičencev. (STA, mh)