Irci na referendum o fiskalnem paktu

Irci bodo v četrtek na referendumu odločali o fiskalnem paktu. Medtem ko je bila EU pred irskima referendumoma o lizbonski pogodbi na trnih, tokratnega pričakuje stoično, kot da popolnoma verjame, da je kriza Irsko prepričala, kako pomembna je podpora skupnim projektom. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo Irci pakt podprli.

O ratifikaciji evropske pogodbe bodo Irci odločali že tretjič v štirih letih. Junija 2008 so na referendumu zavrnili lizbonsko pogodbo in sprožili institucionalno krizo unije. V drugem poskusu so pogodbo oktobra 2009 le potrdili.

Tokrat bodo glasovali o fiskalni pogodbi, ki temelji na zlatem pravilu, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Tudi tokratni referendum, ki je po irski ustavi nujen, velja za prelomnega, vendar je vzdušje bistveno drugačno kot pred tremi ali štirimi leti. Namesto živčnosti prevladuje v uniji tiho pričakovanje, da bo Irska tokrat v prvo rekla "da".

Bistvena razlika je v tem, da je Irska sedaj ena od treh članic območja evra, ki so morale zaprositi za finančno pomoč. In ključen dejavnik, ki bo verjetno odločil izid referenduma, je dejstvo, da bo ratifikacija fiskalnega pakta v prihodnje pogoj za dostop do finančne pomoči.

Zagovorniki pakta opozarjajo, da bi njegova zavrnitev omajala zaupanje finančnih trgov v sposobnost Irske, da premaga dolžniško krizo, kar bi povečalo možnost, da bo država potrebovala še drugo pomoč, ki pa je ne bi mogla dobiti, če ne bi ratificirala pakta.

Medtem ko so kampanji pred referendumoma leta 2008 in 2009 zaznamovale tradicionalne domače teme, na primer splav in vojaška nevtralnost, je tako tokrat razprava osredotočena na evropske teme - pomoč iz mehanizmov za zagotavljanje stabilnosti, varčevanje in rast.

Dogajanje v dveh članicah unije še posebej vpliva na vzdušje na Irskem pred referendumom. Finančno in politično razrvana Grčija, katere članstvo v območju evra visi na nitki, je zlovešče znamenje negotovosti, ki bi lahko doletela Irce, če bi zavrnili pakt.

Drugačen učinek ima Francija. Novi francoski predsednik Francois Hollande zavrača pakt v obstoječi obliki in ga želi oplemenititi z ukrepi za rast. Hollande je preložil ratifikacijo pakta in naj bi jo celo pogojeval s premikom k skupnim evrskim obveznicam.

Podoben vpliv ima obotavljanje v Berlinu. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel, mati fiskalnega pakta, ki najbolj vztraja pri fiskalni disciplini v zameno za finančno pomoč, namreč te pogodbe še ni spravila skozi nacionalni parlament.

Dejansko so fiskalni pakt doslej ratificirale le štiri države - Portugalska, Grčija, Ciper in Slovenija. Verjetno ni naključje, da sta prvi dve - tako kot Irska - prejemnici finančne pomoči.

Fiskalni pakt podpirata glavni irski stranki, vodilna Fine Gael in opozicijska Fianna Fail, delodajalci in kmetje. Kampanjo za pakt vodi priljubljeni minister za kmetijstvo Simon Coveney. Glavni argument tega tabora je, da se Irska ne sme odpovedati možnosti dostopa do pomoči, ki ji je na razpolago v zameno za zategovanje pasu.

Nacionalistična levosredinska stranka Sinn Fein in nekateri sindikati pa paktu nasprotujejo, češ da bi Irsko za desetletja vklenil v primež varčevanja in proračunskih rezov, ki bi zatrli rast in še okrepili brezposelnost. Poudarjajo tudi, da bi irski "ne" preostale članice območja evra spodbudil k premisleku o strategiji zategovanja pasu.

Za razliko od prejšnjih dveh referendumov se zdi tokrat EU presenetljivo ravnodušna. Medtem ko je bila leta 2009 dejavno vpeta v kampanjo - visoki predstavniki unije so Ircem na dolgo in široko razlagali o koristih lizbonske pogodbe, Bruselj tokrat v glavnem molči.

Zdi se, da verjame, da je kriza omehčala pregovorno trmoglavost Ircev, da je evropska solidarnost okrepila njihovo zavedanje o odvisnosti od unije in da se v teh negotovih časih ne bodo odpovedali možnosti za dostop do nove pomoči.

Javnomnenjske raziskave potrjujejo pozitiven scenarij, saj kažejo, da bi za pakt glasovalo 37 odstotkov volivcev, proti pa 24 odstotkov. Zaskrbljujoč pa je delež neodločenih, ki naj bi jih bilo kar 35 odstotkov. Štirje odstotki volivcev naj ne bi šli na referendum.

Še en razlog obstaja, zakaj tokratni irski referendum ni sprožil takšne živčnosti kot tista leta 2008 in 2009. Čeprav bi bil irski "ne" politično izjemno slaba popotnica prizadevanjem za izhod iz krize in bi lahko imel učinek domin, pa formalno projekta ne bi ohromil.

Fiskalna pogodba je namreč medvladna pogodba, ne prava evropska pogodba, saj se ji Britanci niso želeli pridružiti, uprli pa so se ji tudi Čehi. Poleg tega območje evra za uveljavitev fiskalne pogodbe Irske ne potrebuje, saj zanjo zadostuje ratifikacija v 12 članicah z evrom.

Po drugi strani pa je lahko razlog za molk unije to, da ob vseh težavah z Grčijo in Španijo nihče ne želi na glas razmišljati o posledicah morebitnega irskega "ne", saj bi lahko ta zadal prelomen udarec evru in samemu evropskemu projektu.

Več je torej razlogov za pričakovanje, da bodo Irci izbrali manj slabo od slabih možnosti - potrdili fiskalni pakt in s tem pristali na nadaljnje zategovanje pasu, saj bi alternativa tudi zanje, ne le za unijo, pomenila preveč negotovo finančno, gospodarsko in politično prihodnost. (STA, mh)