O prihodnosti Južnega toka

V Portorožu se danes zaključuje 15. Evropski poslovni kongres. Letošnje srečanje predstavnikov evropskih energetskih in bančnih podjetij mineva v znamenju pospešenih priprav na začetek gradnje Južnega toka, ki bo - kot je v četrtek napovedal prvi mož Gazproma Aleksej Miller - operativen do decembra 2015, gradnja pa se bo začela letos.

V četrtek sta si Miller in direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc izmenjala dokumente o slovenskem delu projekta Južni tok, s čimer sta tudi ustvarila pravno podlago za implementacijo projekta, podpisala pa sta tudi pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija.

Med drugim je prvi mož Gazproma ob obisku v Sloveniji napovedal, da bodo skupaj s slovenskimi partnerji sredi novembra sklenili dokončno odločitev glede investicije. Že decembra pa bodo začeli z gradnjo Južnega toka. V prvi fazi bodo začeli z gradnjo inštalacij ob ruskem delu Črnega morja.

Kot je poudaril Miller, je Gazprom vseskozi podpiral potek trase Južnega toka skozi Slovenijo do Italije. Krak skozi Slovenijo pa bo dobavljal plin tudi za slovensko porabo. Gazprom Sloveniji letno dobavi nekaj več kot pol milijarde kubičnih metrov plina, kar je približno polovica letne slovenske porabe plina.

V Gazpromu so prepričani, da se bo količina ruskega zemeljskega plina v Sloveniji povečala, tudi zato, ker trenutno skupaj s slovenskim ministrstvom, pristojnim za energetiko in plin, iščejo možnosti za sodelovanje in ustanavljanje mešanih rusko-slovenskih podjetij, je še navedel Miller. Rusi naj bi bili zainteresirani tudi za gradnjo plinskih elektrarn v Sloveniji.

Gazprom je po njegovih besedah prav tako pripravljen investirati v "novo generacijo" zemeljskega plina, kar bo po njegovih besedah nedvomno pozitivno prispevalo k zagotavljanju varnosti in zanesljivosti dobave zemeljskega plina Evropi in specifično tudi Sloveniji.

Novoustanovljena družba se bo neposredno ukvarjala z reševanjem perečih vprašanj glede dobave plina v zimskem času. Prav tako pa imajo v mislih tudi prostorsko načrtovanje, ukvarjali pa se bodo tudi z vprašanjem okoljskega vpliva projekta, je zatrdil Miller. Tako se bodo v bližnji prihodnosti ukvarjali s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj, potrebnih za začetek gradnje.

Miller je ob tem vendarle prepričan, da bodo do decembra 2015 prve tržne dobave zemeljskega plina iz Južnega toka dosegle evropske potrošnike. Plinovod bo imel štiri cevi - vsaka bo imela prenosne zmogljivosti do 15,57 milijarde kubičnih metrov letno. Prva cev oz. linija naj bi začela delovati decembra 2015, maksimalne zmogljivosti, približno 63 milijard kubičnih metrov plina letno, pa bo plinovod sposoben dobavljati do leta 2018.

Vrednost Južnega toka v Gazpromu ocenjujejo na 15,5 milijarde evrov, od česar bo večina denarja za projekt, približno deset milijard evrov, šla za postavitev plinovoda pod Črnim morjem, 5,5 milijarde evrov pa za inštalacije na kopnem.

Miller je tako v četrtek s prvim možem Plinovodov Marjanom Eberlincem podpisal pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija, ki bo v polovični lasti Gazproma, v polovični pa slovenskega podjetja Plinovodi. V sredo pa se je sestal tudi s slovenskim premierom Janezom Janšo, ki ga je prvi mož Gazproma seznanil s potekom projekta izgradnje plinovoda. Sogovornika sta se strinjala, da gre za projekt nacionalnega pomena, ki bo pozitivno prispeval tudi k energetski varnosti v evropskem prostoru. Prav zato naj bi Gazprom in družba Plinovodi zaprosila, da plinovod v Sloveniji dobi status projekta nacionalnega pomena.

Južni tok naj bi po načrtih potekal od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, nato pa en krak skozi Grčijo do južne Italije, drugi pa v Italijo tudi čez Slovenijo. Rusija se je za ta projekt zavzela, da bi preprečila omejitve dobave plina Evropi, do katerih lahko pride zaradi težav, ki jih ima Moskva s tranzitnimi državami, kot je Ukrajina.

Delež Gazproma pri Južnem toku je 50-odstoten, 20-odstotni delež ima italijanski Eni, s po 15 odstotki pa pri projektu sodelujeta tudi nemški Wintershall Holding in francoski EDF.

Gazprom je največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu in največje rusko podjetje. Lani je družba ustvarila za skoraj 160 milijard dolarjev prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 45 milijard dolarjev. Podjetje zaposluje skoraj pol milijona delavcev, družba pa upravlja s skoraj 160.000 kilometri plinovodov, zagotavlja pa petino svetovne proizvodnje plina. (STA, mh)