»Brez notranjega ravnovesja in spoštovanja federacija ne more preživeti«

Pirjevec: V Evropi moramo bolje izraziti našo politiko sožitja med nacijami

Zgodovinar Jože Pirjevec je prepričan, da imamo Slovenci v Evropi marsikaj za povedati, a so tudi slovenski poslanci preveč tiho in se ne znajo izkazati z našo izkušnjo. Mi imamo izdelano politiko sožitja med različnimi nacionalnostmi v našem prostoru, kot jo ima malokdo, in to bi morali znati bolje izraziti, je poudaril Pirjevec.

Zgodovinar Božo Repe, ki je vodil pogovor s Pirjevcem o Slovencih in Evropi v eni od ljubljanskih knjižnic, je opozoril, da v Sloveniji skoraj ni evroskeptičnosti, da vodilne stranke pri nas poslušno sledijo Bruslju ter da je le sem in tja mogoče zaslediti nekaj kritične distance. Pirjevec je ob tem izrazil razočaranje, ker Evropa ni takšna, na kakršno smo računali, saj je danes v veliki krizi in ni nujno, da bo preživela. Kot trdi, se mora Evropa preoblikovati ter se gospodarsko in politično povezati. Pri tem pa ima Pirjevec, kot pravi, vtis, da se Slovenci v Evropi nismo znali dovolj postaviti zase. V Evropo smo po njegovih besedah prišli z določenim naporom, odtlej pa smo igrali "uslužno vlogo".

Kot poudarja Pirjevec, imamo Slovenci že izkušnjo federacije, saj smo živeli v Habsburški monarhiji in v Jugoslaviji. Iz tega smo se lahko naučili, da imajo federacije možnost preživetja samo, če se med posameznimi enotami vzpostavita notranje ravnovesje in spoštovanje. "Če tega ni, federacija ne more preživeti," je prepričan zgodovinar. Tovrstno spoštovanje pa si bomo po besedah Pirjevca lahko pridobili le, če bomo znali nastopiti s svojimi vrednotami in izkušnjami. Pirjevec je omenil Skandinavijo, kjer so po njegovih besedah razvili družbo, ki temelji na enakosti. Kot trdi, imamo v Sloveniji veliko možnosti, da postanemo "Skandinavija na Jadranu".

Po besedah Pirjevca je Jugoslavija v naši zgodovini odigrala pozitivno vlogo, saj po razpadu Habsburške monarhije v Evropi nismo bili poznani kot politični subjekt in je Jugoslavija za nas predstavljala rešitev. Meni tudi, da po drugi svetovni vojni ne bi dosegli takšnih meja, kot jih imamo danes, če ne bi bilo Tita in jugoslovanske armade. Prav tako je Pirjevec omenil, da brez Jugoslavije ne bi imeli v že 50. letih odprtih meja, kar je bil unikum v socialističnem svetu. Potem ko smo dokončno dobili mednarodne priznane meje, pa Jugoslavije nismo več potrebovali in smo si po Titovi smrti lahko dovolili "novo politiko, ki nas je peljala v Evropo", je dejal zgodovinar.

Kot je še dejal Pirjevec, Slovenci nismo junaški narod, smo se pa vendarle znali v kritičnih trenutkih postaviti zase, s čimer naj bi tudi preoblikovali svoj narodni značaj. Repe pa je v zvezi s tem dejal, da danes potrebujemo novo preoblikovanje značaja, pa tega ne znamo prav definirati. Nimamo politike, ki bi na novo definirala, kaj je slovenski značaj danes in kaj potrebujemo. "Živimo v grozljivem pragmatizmu, iz dneva v dan, in tudi politika nima nobene vizije," meni Repe. (STA, mm)