Previdnost pri določanju vprašanj, o katerih referendum ni mogoč

Omejitve referenduma po mnenju pravnikov smiselne, zgolj če bodo jasne

Omejevanje referendumov je smiselno, vendar je treba omejitve natančno določiti, so na okrogli mizi, ki jo je na Pravni fakulteti pripravilo Društvo za ustavno pravo Slovenije, ocenjevali vidni pravniki. Igor Kaučič opozarja, da je treba zlasti natančno določiti, kaj so fiskalni zakoni. Ciril Ribičič pa bi drugače določil referendumski kvorum.

Na okrogli mizi, ki se je je udeležil tudi predsednik DZ Gregor Virant, so vidni slovenski pravniki spregovorili predvsem o spremembah referendumske ureditve in predlogu za ukinitev državnega sveta. Profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Igor Kaučič je dejal, da spremembe referendumske ureditve podpira, saj so bili referendumi v zadnjih letih pogosto tarča zlorabe, pri čemer bi bilo treba po njegovi oceni popraviti predvsem "vstopne pogoje", kar pomeni, da je treba pozornost posvetiti predvsem vprašanju, kdo je lahko predlagatelj referenduma, in vprašanju, o katerem zakonu referendum ni možen.

Če bi politika sprejela predlog, da bi lahko referendum zahtevalo zgolj 40.000 volivcev, bi bil to po njegovih besedah velik uspeh tega mandata DZ. Glede predloga, da se na referendumu ne bi smelo glasovati o fiskalnih zakonih, pa ocenjuje, da je treba natančno določiti, kaj so fiskalni zakoni. Nasprotno bi bil nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič bolj previden, ko gre za določanje tega, o katerih vprašanjih referendum ni mogoč. Po njegovem njegovem mnenju bi se veljalo bolj posvetiti kvorumu, potrebnemu za veljavnost referenduma. "Omejitev referenduma s kvorumom je namreč manj huda omejitev," ocenjuje.

Sam se sicer enako kot Igor Kaučič pri tem bolj nagiba k temu, da bi kvorum določili nekoliko drugače, in sicer tako, da bi zakon na referendumu padel, če bi ga zavrnil določen odstotek (denimo 30 odstotkov) vseh volilnih upravičencev. Tudi profesor na Pravni fakulteti Franci Grad je prepričan, da moramo biti pri uvajanju kvorumov in določanju tega, kdo in kdaj lahko zahteva referendum, zelo pazljivi. "Omejitve so sicer potrebne, vendar je treba biti pri tem natančen in ne meglen," je dejal. Sicer pa vprašanje glede sprememb referendumske ureditve vidi predvsem kot politično vprašanje, saj da je stroka v tem primeru povedala že vse. Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pa ocenjuje, da je to, da imamo lahko referendum o vsakem zakonu, pretirano, kot nujno pa bi bilo treba po njegovi oceni sprejeti predvsem fiskalno pravilo. Sam sicer tudi na podlagi dogajanja ob sprejemanju fiskalnega pravila dvomi, da bo predlog za spremembo referendumske ureditve v DZ dobil zadostno podporo.

Ribičič je na okrogli mizi spomnil še, da bi se veljalo resno posvetiti ustavnim spremembam, ki bi omogočile, da lahko ustavno sodišče samo odloča, katere zadeve bo obravnavalo, s čimer bi se lahko posvetilo bolj vsebinskim vprašanjem. Če bo ostala v veljavi zdajšnja ureditev, se namreč boji, da se profesorji prava več ne bodo odločali za to, da postanejo ustavni sodniki. Glede ustavnih sprememb za ukinitev državnega sveta pa je večina današnjih razpravljavcev menila, da bi bilo smiselno ohraniti dvodomnost slovenskega parlamenta. (STA, mm)