Zapiranje slovenskih veleposlaništev

Slovenija bo kot prvi zaprla veleposlaništvi v Lizboni in Stockholmu

Slovenija bo v okviru odločitve o zaprtju štirih veleposlaništev najprej zaprla veleposlaništvi v portugalski Lizboni in Stockholmu na Švedskem, in sicer 15. septembra. Nato bo 15. oktobra zaprla še veleposlaništvo v Helsinkih na Finskem in 31. oktobra v Dublinu na Irskem, so objavili na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve.

Vlada je sklep o zaprtju veleposlaništev sprejela 31. maja, na podlagi sklepov vlade pa je predsednik republike Danilo Türk v četrtek podpisal ukaze o zaprtju navedenih veleposlaništev. Z načrtovanim preoblikovanjem diplomatsko-konzularne mreže je bil predhodno seznanjen tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko in je s tem soglašal. Vlada je 31. maja sprejela tudi sklep o zaprtju generalnega konzulata v New Yorku, kar se bo zgodilo 31. oktobra, in konzulata v Düsseldorfu, ki se bo zaprl 15. septembra.

Na MZZ so poudarili, da bodo posebno skrb, kot je bilo to že doslej, še naprej namenjali ustrezni zaščiti in pomoči slovenskim državljanom, ki prebivajo v teh državah. Kot so ob tem danes še zapisali na MZZ, je bila odločitev o zaprtju sprejeta predvsem zaradi težkih finančnih in ekonomskih razmer v Sloveniji, ki so od vlade terjale sprejetje varčevalnih ukrepov na vseh področjih delovanja, med drugim tudi na področju zunanjih zadev. Poudarili so še, da si bo MZZ še naprej prizadeval, tako v bilateralnem kot multilateralnem kontekstu, za krepitev in poglabljanje odnosov z državami, kjer bo Slovenija zaprla diplomatsko-konzularna predstavništva.

Na MZZ so za STA kasneje pojasnili, da Slovenija ni lastnica nepremičnin predstavništev, ki se zapirajo in da posamezne najemne pogodbe omogočajo zaključek postopkov zapiranja (vrnitev najetih prostorov v prvotno stanje), prekinitev pogodb pa ne bo povzročila dodatnih stroškov. "Dodatnih stroškov z zapiranjem, razen v New Yorku, kjer so izrazito neugodni pogoji najemanja nepremičnin, ni," je za STA pojasnil v.d. generalnega sekretarja MZZ Tomaž Kunstelj. Predvideni stroški zapiranja predstavništev bodo znašali okoli 250.000 evrov, Slovenija pa naj bi z zapiranjem omenjenih veleposlaništev in konzulatov letno privarčevala 1,8 milijona evrov.

Slovenski diplomati, zaposleni na omenjenih mestih v tujini, bodo nadaljevali delo v okviru MZZ - nekateri se bodo vrnili v notranjo službo na MZZ, nekateri pa bodo prerazporejeni znotraj diplomatske mreže v tujini. V primeru lokalnega osebja pa bodo veljale pogodbene obveznosti, ki so večinoma vezane na določen čas. Kunstelj je ob tem izpostavil, da "ob tem procesu, ki sedaj teče, ne gre za zapiranje ali za ukinjanje, ampak dejansko za rekonfiguracijo", saj bo treba tudi v državah, kjer se bodo ukinila diplomatsko-konzularna predstavništva, aktivnosti še naprej izvajati, vendar nekoliko drugače in tudi nerezidenčno iz drugih držav.

Glede pisma, ki so ga v New Yorku živečih Slovenci poslali vrhu slovenske politike, tudi zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, in v katerem so opozorili, da bo zaprtje konzulata v New Yorku povzročilo nepopravljivo gospodarsko in kulturno škodo ter škodovalo ugledu Slovenije v ZDA in svetu, je Kunstelj dejal, da "vsako zapiranje nekega predstavništva nesporno prinese tudi negativne učinke", kar so že večkrat poudarili. "V drugačnih makroekonomskih razmerah bi si seveda želeli še okrepljeno prisotnost, tako v New Yorku, kot kje drugje, žal pa nas razmere silijo, da je treba potegniti določene poteze" in zaključiti proračunsko leto, je dejal. (STA, mm)