Ukrepi za pozitiven zgled in dvig ugleda parlamenta

Poslanci si bodo omejili nadomestilo po prenehanju mandata, zakonu se obeta ustavna presoja

Poslanke in poslanci bodo v petek s sprejemom novele zakona o poslancih nekoliko omejili svoje pravice oziroma privilegije, saj bodo znižali višino in skrajšali čas prejemanja nadomestila po zaključku mandata. Ker pa predlog posega tudi v pravice poslancev, ki nadomestilo že prejemajo, se zakonu obeta ustavna presoja.

Po še veljavni ureditvi imajo poslanci po poteku mandata, če se ne morejo vrniti na staro delovno mesto ali ne dobijo nove službe, pravico do prejemanja nadomestila v višini plače, ki bi jo prejemali, če bi še vedno opravljali to funkcijo. Nadomestilo prejemajo, dokler se ne zaposlijo ali upokojijo, vendar največ eno leto. Privilegij poslanskega nadomestila, ki velja tudi za ministre, naj bi sicer poslancem omogočal lažjo vrnitev na delo po koncu mandata. Poskusov, da bi takšen poslanski privilegij omejili, je bilo v preteklosti kar nekaj, a nobeden od njih ni bil uspešen. Tokrat pa kaže, da ima predlog za spremembo zakonodaje zadostno podporo, saj so se o njem poenotile koalicijske poslanske skupine in ga tudi - s prvopodpisanim predsednikom DZ Gregorjem Virantom - vložile v proceduro.

Predlagatelji sicer priznavajo, da s takšno potezo ne bodo "rešili države", bodo pa z varčevanjem pri sebi predstavljali pozitiven vzgled in dvignili ugled parlamenta. Z omejitvijo prejemanja nadomestil naj bi sicer prihranili med 1,3 in 1,5 milijona evrov. Predlog namreč predvideva skrajšanje dolžine prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov. Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot šest mesecev, pa do nadomestila ne bi bili upravičeni. Mogoče bo tudi podaljšanje prejemanja nadomestila za šest mesecev do upokojitve, pri čemer poslanec nadomestila ne bo mogel prejemati, če bo že izpolnil pogoje za upokojitev. Poleg tega bodo morali biti vsakršni zaslužki poslancev, tudi pogodbenih, odšteti od nadomestila. Prav tako predlagana novela uvaja nadzor in sankcije za kršenje določb zakona.

Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, pa bi ta pravica veljala osem mesecev. Ravno ta rešitev je naletela na največ kritik in je tudi razlog, da poslanci SD in Pozitivne Slovenije niso med sopodpisniki zakona, čeprav mu ne bodo nasprotovali. Prepričani so namreč, da je takšna rešitev, ki predvideva retroaktivno veljavnost zakona, neustavna in bi jo ustavno sodišče ob morebitni presoji ustavnosti razveljavilo. Takšnega mnenja so tudi nekateri izmed 38 nekdanjih poslancev, ki še prejemajo nadomestilo. Eden od njih je nekdanji poslanec Zaresa Franco Juri, ki je že napovedal, da bo zakon, če bo sprejet, "brez slabe vesti" spodbijal na ustavnem sodišču. Kot je dejal za STA, gre za ustavno sporen člen, zato se je nekaj nekdanjih poslancev že obrnilo na pravnike in zbirajo potrebno gradivo. Zahtevo za ustavno presojo bodo sprožili čim prej po sprejetju zakona. Mnenje, da je poseg v njihove pravice protiustaven, med drugim delijo tudi nekdanji poslanec LDS Anton Anderlič, nekdanja poslanka SD Darja Lavtižar Bebler in nekdanji poslanec SNS Zmago Jelinčič. Slednji pravi, da je poseganje v pridobljene pravice "lastnost nacistov in komunistov", Lavtižar Beblerjeva pa poudarja, da gre za načelno vprašanje spoštovanja pravne države.

Nekdanji poslanci so kritični predvsem do Gregorja Viranta, saj je kot predsednik DZ, ki bi moral ščititi ustavnost, predlagal takšen zakon, očitajo pa mu tudi dvojno moralo, saj je sam leto dni prejemal nadomestilo, hkrati pa s pogodbenim delom zaslužil veliko denarja. (STA, mm)