Privatizacija učenja: Odgovor državnemu funkcionarju Borutu Rončeviću

Na Mladinin članek Privatizacija učenja se je na svojem blogu oglasil Borut Rončević, direktor direktorata za visoko šolstvo in znanost na superministrtvu Žige Turka, ki je v 22. točkah povzel nestrinjanje z napisanim. V prav toliko točkah mu odgovarja novinar Borut Mekina:

1. V zakonu so pogoji zapisani zelo na splošno. A v resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva (2011–2020), ki jo je sprejel parlament lani, je zapisano: "Univerza mora obsegati vsaj štiri znanstvene discipline (FRASCATI) in vsaj pet izobraževalnih področij (ISCED)."

 2. Prvič 15. 7. 2010 vam ni uspelo, drugič pa vam je. Na 47. seji sveta Nakvisa je bil sprejet sklep o ustanovitvi Visoke šole za upravljanje podeželja Novo mesto pod točko "Ad 4.1.3 Fakulteta za upravljanje podeželja"

 3. Popolnoma jasno je, da ima habilitacija na univerzi neprimerno večjo verodostojnost in s tem višjo verjetnost priznavanja. Ljubljanska univerza, če se ne motim, ni priznala še niti ene habilitacije iz kakšnega zasebnega visokošolskega zavoda.

 4. Finančni status univerze je neprimerljiv s koncesionarjem. Koncesije se lahko po preteku programa odvzamejo, medtem ko so univerze ustavno zaščitene. V 58. členu ustave piše, da so javne univerze avtonomne in da način financiranja univerze ureja zakon.

 5. Na začetku verige je mestna občina Novo mesto. Zato je mestna občina Novo mesto 30. 5., kot ustanoviteljica univerzitetnega raziskovalnega središča tudi morala soglašati z ustanovitvijo Visoke šole za upravljanje podeželja Novo mesto. Dvolično je, če se ustanoviteljica pri tem izrecno odpove finančni podpori.

 6. Na proslavi ob ustanovitvi šole so po poročanju Dolenjskega lista župan Alojzij Muhič, Tone Hrovat, direktor Grma Novo mesto in dr. Damjana Miklič Milek, direktorica Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, poudarili, da sedaj verjamejo, da bo regija novo univerzo postopoma tudi dobila.

 7. FUDŠ je "partner" Univerzitetnega raziskovalnega središča Novo mesto, ustanovljenega zato, da ustanovi univerzo.

 8. Pisal sem o samostojnih visokošolskih zavodih.

 9. Formalno imate prav, napisal sem "v zasebnih zavodih s koncesijo," podatek pa se je nanašal na vse zasebne zavode. Ali natančneje: Število študentov, ki študirajo v zasebnem terciarnem izobraževanju, se je iz leta 2004 povečalo s približno 3500 na 11 tisoč. Argument o degradaciji javnih univerz ostaja.

 10. Natančno in primerljivo število zaposlenih na tak način ne bi mogel dobiti, zaradi narave dela na fakultetah (polovična, tretjinska zaposlitev, honorarno delo ipd.). Zato sem si pomagal s kategorijo opravljenih ur po GVIN, kar je v članku tudi navedeno.

 11-19. Podatke sem črpal iz Supervizorja. Kot je zapisano, gre za znesek, ki ga je iz sektorja država posamezni samostojni visokošolski zavod prejel. To pa ni univerza v Novi Gorici.

 20. Dušan Lesjak je predstavljal stališča stranke SDS, recimo decembra 2008 na soočenju parlamentarnih strank, ki jih je organizirala Študentska organizacija Slovenije.

 21. Lastnik fakultete je podjetje MRKSI (Management razvoja, kakovosti in strategije izobraževanja). Leta 2006 je bil Dušan Lesjak eden šestih lastnikov tega podjetja in njen ustanovitelj. Podatek je iz GVIN in iz sodnega registra.

 22. Borut Rončević je kot direktor direktorata danes pristojen za visoko šolstvo in ima kot tak odločilen vpliv na postopke ustanavljanja univerz.

 Še komentar: Gospod Rončevič je pred mesecem dni postal politično imenovani državni funkcionar. V zakonu o javnih uslužbencih piše, da mora javni uslužbenec pri izvrševanju javnih nalog ravnati častno, v skladu s pravili poklicne etike in da mora zagotavljati uporabnikom spoštljivo obravnavo. V zakonu ne piše, da morajo funkcionarji nastopati cinično in z oblastniško aroganco.