Predvolilna Grčija v znamenju svaril

Pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami se je v petek zvečer v Grčiji sklenila tudi predvolilna kampanja. Vodilne stranke so na zaključnih zborovanjih še zadnjič pozvale volivce, naj jih podprejo, v ozadju pa so bila predvsem svarila pred katastrofo, ki čaka državo, če se bo odločila za "napačno opcijo".

Vodja konservativne Nove Demokracije Antonis Samaras je na zaključnem zborovanju v Atenah opozoril, da se Grki v nedeljo odločajo med tem, ali bodo ohranili evro ali se bodo vrnili na drahmo.

V skrajno levi stranki Siriza pa je mladi in karizmatični vodja Aleksis Cipras ponovil, da želi, da bi Grčija evro ohranila, vendar pa nasprotuje pogojevanju mednarodne pomoči s strogimi varčevalnimi ukrepi, ki dušijo Grke. Kot je dejal, bo dogovor, ki sicer preprečuje bankrot Grčije, "v ponedeljek zgodovina". "Bruselj nas pričakuje in v ponedeljek prihajamo na nova pogajanja," je napovedal.

Pri tem je navedel primer Španije, ki je prav tako napovedala, da bo zaprosila za mednarodno pomoč, a ji za to ne bo treba pristati na stroge varčevalne ukrepe, kot je to morala Grčija. "Španiji se je uspelo izpogajati o finančni pomoči brez paketa za finančno konsolidacijo, kljub grožnjam in izsiljevanju posojilodajalcev," je dejal.

Ponovna pogajanja glede mednarodne pomoči sicer napoveduje tudi Samaras, ki se mu z Novo demokracijo vendarle obeta rahla prednost pred Ciprasom in njegovo Sirizo. Vendar pa opozarja, da zdaj za to še ni pravi čas.

"Če bi prišli v konflikt z našimi partnerji, bi nas prisilili, da zapustimo evro. Potem ne bi mogli uvažati ničesar. Dobesedno bi izgubili vse in na koncu bi morali pristati na mnogo hujše pogoje, da bi si zagotovili zgolj nujne potrebščine," je opozoril Samaras.

Hkrati pa je napovedal, da bo on tisti, ki bo Grčijo popeljal iz krize. "Izšli bomo iz krize, ne bomo pa izšli iz evra. Nikomur ne bomo dopustili, da nas bo izključil iz Evrope," je dejal Samaras.

Samaras je tudi dejal, da bi v primeru zmage na volitvah lahko oblikoval vlado s socialisti, ki imajo podobno stališče glede reševanja krize. Tovrstna pogajanja so po volitvah pred šestimi tedni sicer propadla in Grki morajo na nove predčasne volitve, a bi bila zdaj lahko ta koalicija verjetnejša, saj naj bi socialistični Pasok doživel še hujši poraz kot v začetku maja.

V nedeljo se bodo za glasove volivcev potegovali kandidati iz več kot 30 strank, realne možnosti za vstop v parlament pa jih ima osem. Opazovalci napovedujejo predvsem tesen boj med konservativno Novo demokracijo in Sirizo.

Znova pa naj nobeni ne bi uspelo zbrati absolutne večine v 300-članskem parlamentu. In to kljub pravilu, po katerem se glede na volilni rezultat razdeli le 250 poslanskih mandatov, preostalih 50 pa prejme zmagovalka volitev. To pomeni, da bodo verjetno spet sledila težavna pogajanja o oblikovanju koalicije.

V skladu z grško zakonodajo predsednik države po volitvah mandat za sestavo vlade podeli vodji najmočnejše stranke. Če ta ne uspe oblikovati koalicije, gre mandat vodji druge največje stranke, nato pa po potrebi še vodji tretjeuvrščene. Vsak od njih ima le tri dni časa. Če so vsi neuspešni, sledijo pogovori vseh predsednikov strank pri predsedniku države. Če tudi ti ne prinesejo rezultata, sledijo v 30 dneh vnovične volitve. (STA, mh)