EU odločneje proti trgovini z belim blagom

Bruselj razgrnil 40 ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi

Evropska komisija je danes razgrnila 40 novih ukrepov za boj proti suženjstvu našega časa - trgovini z ljudmi. V EU vsako leto na sto tisoče ljudi postane žrtev trgovine z belim blagom. Za učinkovitejši boj proti novodobnemu suženjstvu komisija predlaga predvsem ukrepe za boljšo zaščito žrtev in pregon storilcev.

"Na žalost suženjstvo ni nekaj, kar se obravnava samo še v zgodovinskih učbenikih. Spoznanje, da so danes ljudje še vedno na prodaj, je pretresljivo," je ob predstavitvi strategije poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. V Bruslju so pred razgrnitvijo nove strategije predvajali video pričevanj štirih žrtev trgovine z ljudmi - deklice, ki je bila prisiljena v poroko in nato krajo, ženske, ki jo je družina moža z grožnjo, da bo škodila njenemu otroku, prisilila v prostitucijo, dekleta, ki je bilo prisiljeno v služabništvo, in moškega, ki je moral opravljati prisilno delo.

Različne oblike suženjstva so realnost tudi v našem času, "to lahko doleti vsakogar", je v svoji izpovedi dejal Mark, ki je bil prisiljen zastonj delati v okoliščinah, ki jih je opisal kot "koncentracijsko taborišče". Če se je zgodilo meni, izobraženemu in fizično močnemu moškemu, se lahko zgodi vsakomur, je dejal. Po ocenah Mednarodne organizacije dela (ILO) je po svetu 20,9 milijona ljudi, od tega 5,5 milijona otrok, žrtev prisilnega dela. Po podatkih Evropskega policijskega urada Europola se z otroki, ki so prisiljeni v sodelovanje pri kriminalnih dejavnostih, trguje kot s tržnimi dobrinami, pri čemer cena za enega otroka znaša 20.000 evrov. Strategija Evropske komisije v letih 2012-2016 predvideva izvedbo 40 ukrepov. Ti vključujejo ustanovitev nacionalnih enot kazenskega pregona, specializiranih za boj proti trgovini z ljudmi, ter oblikovanje skupnih preiskovalnih enot EU za pregon v primerih čezmejne trgovine z ljudmi.

Med prednostnimi nalogami je tudi zagotavljanje jasnih informacij žrtvam o njihovih pravicah, zlasti informacij o njihovi pravici do pomoči in zdravstvenega varstva, do dovoljenja za bivanje in o njihovih pravicah v okviru delovne zakonodaje. Poleg tega komisija predlaga oblikovanje mehanizma EU, ki bi pripomogel k lažjemu prepoznavanju žrtev trgovine z ljudmi ter žrtvam zagotovil ustrezno varovanje in pomoč, pa tudi ustanovitev evropske poslovne koalicije proti trgovini z ljudmi za boljše sodelovanje med podjetji in zainteresiranimi stranmi. Komisarka Malmströmova je danes na novinarski konferenci povedala, da s primerom dominikanskih plesalk v Sloveniji ni seznanjena. V komisiji so tudi pojasnili, da za zdaj ni bilo opravljene nobene primerjalne analize stanja v članicah unije, na podlagi katere bi lahko ocenili, kako se s tem problemom sooča Slovenija v primerjavi z drugimi članicami unije.

Trgovina z ljudmi po ocenah komisije mednarodnim hudodelskim združbam po svetu ustvari več kot 25 milijard evrov dobička na leto. Čeprav mnoge žrtve prihajajo iz držav, ki niso članice EU, je po navedbah komisije mogoče trditi, da se tudi obseg trgovine z državljani EU povečuje. Dostopni podatki kažejo, da med žrtvami trgovine z ljudmi prevladujejo ženske in deklice. V obdobju 2008-2010 je bilo namreč med žrtvami 79 odstotkov žensk, od tega 12 odstotkov deklic, in 21 odstotkov moških, od tega trije odstotki dečkov. Poleg tega podatki kažejo, da je število obsodb upadlo s 1500 v letu 2008 na okrog 1250 v letu 2010. Danes predlagane ukrepe naj bi članice unije prenesle v nacionalno pravo najpozneje do aprila 2013.

Predstavljeno strategijo je že pozdravila evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D), ki je opozorila, da je trgovina z belim blagom v času gospodarske in socialne krize še posebej nevarna. "Tudi v Slovenji smo priče trgovanju z ženskami, ki so prisiljene v prostitucijo, in zaskrbljujoče je, da smo v preprečevanju te trgovine ter zaščiti in podpori prič veliko premalo učinkoviti," je sporočila iz Bruslja. Pri tem je še napovedala, da se bo v začetku julija trgovini z ljudmi posvetil tudi odbora Evropskega parlamenta za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja (CRIM), katerega članica je. (STA, mm)