Novi mehiški predsednik Enrique Pena Nieto

Predsedniški položaj v Mehiki bo po 12 letih znova zasedel kandidat najmočnejše stranke, Institucionalne revolucionarne stranke (PRI), 45-letni Enrique Pena Nieto. Kandidatka vladajoče Stranke nacionalne akcije (PAN) Josefina Vazquez Mota je v nedeljo zvečer že priznala poraz.

Vzporedne ankete televizijskih mrež Milenio in TV Azteca so Peni Nietu dale med 39 do 42 odstotkov glasov, nekdanji ministrici za izobraževanje in prvi predsedniški kandidatki v zgodovini Mehike Vazquez Motovi pa le okoli 23 odstotkov. Na drugem mestu je kandidat levičarske Stranke demokratske revolucije (PRD), nekdanji župan prestolnice Ciudad de Mexico Andres Manuel Lopez Obrador, ki naj bi prejel okoli 30 odstotkov glasov. Kandidiral je tudi Gabriel Quadri iz Novega zavezništva, vendar za drugimi daleč zaostaja.

Če bodo tudi dejanski rezultati volitev podobni izidom vzporednih anket, se letos ne bo ponovila zmešnjava iz leta 2006, ko je Lopez Obrador z demonstracijami in protesti privržencev dlje časa zavračal zmago sedanjega predsednika Felipeja Calderona (PAN). Ta je nasledil strankarskega kolega Vicenteja Foxa, ki je leta 2000 prekinil 72-letno vladavino PRI v predsedniški palači.

PRI bo na na volitvah najverjetneje dobila tudi večino sedežev v obeh domovih parlamenta. Za doslej največje volitve v mehiški zgodovini se je registriralo skoraj 80 milijonov volivcev, od tega 3,5 milijona mladih, ki so se na volišča podali prvič. Na 143.000 voliščih so izbirali predsednika z enkratnim šestletnim mandatom, 500 članov spodnjega doma parlamenta s triletnim mandatom in 128 senatorjev, ki imajo šestletni mandat.

Novi parlament bo prisegel 1. septembra, novi predsednik pa prevzame oblast 1. decembra.

Volili so tudi guvernerje šestih od 31 zveznih držav (Chiapas, Guanajuato, Jalisco, Morelos, Tabasco, in Yucatan), župana prestolnice Ciudad de Mexico ter druge lokalne predstavnike. Uvodna poročila pravijo, da so volitve večinoma potekale brez težav, čeprav je ponekod zmanjkalo glasovnic, vrste pa so bile zelo dolge. V državi Chiapas so aretirali devet ljudi, ki so ponarejali glasovnice v prid stranki PRI. Ta stranka je bila skupaj s Peno Nietom predmet obtožb o kupovanju glasov in medijev.

Pena Nieto je pred volitvami obljubljal, da bo vodil pragmatično zmerno gospodarsko politiko in bo dovolil delno privatizacijo mehiške naftne industrije, ki jo je podržavila prav njegova stranka.

Calderon je decembra leta 2006 sprožil zelo drago vojno proti mamilarskim kartelom, ki je stala več kot 55.000 življenj. Pena Nieto napoveduje nadaljevanje vojne, vendar z osredotočenjem na zaščito nedolžnega prebivalstva.

Glede načina vladavine obljublja odprtost, sodelovanje in pluralnost ter zagotavlja, da se stranka ne bo vrnila v stare čase samovolje in popolne oblasti. To bi bilo tudi težko, saj se je mehiška družba v zadnjih 12 letih precej spremenila. Pod prste mu bodo gledali med drugim študenti, ki so pred volitvami prirejali množične proteste proti PRI zaradi domnevnega kupovanja glasov in tesnih odnosov s televizijo Televisa. (STA, mh)