Vlada danes o novem instrumentu zoper plačilno nedisciplino in prihodnem upravljanju stvarnega premoženja države

Vlada namerava danes državnemu zboru v sprejem po nujnem postopku poslati predlog novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, s katero se bo uvedel nov instrument v boju zoper plačilno nedisciplino. Gre za izvršnico - abstrakten vrednostni papir, s katerim se dolžnik zaveže plačati določen znesek. Tako naj bi pospešili poplačilo dolgov. Predlog novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je eden izmed konec maja sprejetega paketa zakonov, v katerega je vlada vključila 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti.

Z izvršnico bo upnik prišel do svoje terjatve mimo pravosodja, je tedaj pojasnil gospodarski minister Radovan Žerjav. A da bo dolžnik vseeno užival primerno raven varnosti in zaščite pred zlorabami izvršnice, je v predlog novele zakona vgrajena določba, po kateri izvršnica nima pravnih učinkov, če ni vpisana v register pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve. Ko bo plačana, se bo iz registra izbrisala.

Med ostalimi predlaganimi novostmi so še odprava dosedanje ureditve, po kateri so plačilni roki nad 120 dni prepovedani, na novo pa se določa najmanjši znesek, ki mora biti vpisan v obvezni večstranski pobot, in sicer v višini 250 evrov. Povezanim družbam se v pobot ne bo treba prijavljati, saj gre za obveznosti, ki ne ogrožajo plačilne discipline.

V paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva sodijo tudi spremembe zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Te določajo, da bo naloge promocije namesto izvajalca, ki bi ga izbrali na javnem razpisu, prevzelo ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Poleg tega bo vlada na današnji seji obravnavala predlog novele zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti po skrajšanem postopku. Z novelo bo vlada ustavila aktivnosti za ustanovitev javnega nepremičninskega sklada, z nepremičnim premoženjem države pa bodo še naprej upravljali njegovi sedanji upravljavci.

Ravnanje s stvarnim premoženjem države poleg omenjenega ureja še zakon o Javnem nepremičninskem skladu RS. Navedena zakona sta bila v prejšnjem mandatu sprejeta sočasno, sledila pa sta uresničitvi ideje o centralizaciji državnega nepremičnega premoženja v okviru Javnega nepremičninskega sklada RS.

Aktualna vlada pa je 23. februarja odločila, da se ustavijo vse aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo javnega sklada, kar pomeni da naloge ravnanja z nepremičnim premoženjem države še naprej opravljajo njegovi sedanji upravljavci. Navedena odločitev vlade pomeni, da je treba v najkrajšem možnem času razveljaviti zakon o Javnem nepremičninskem skladu RS ter tako upravljavcem omogočiti gospodarno ravnanje z nepremičnim premoženjem, ki ga imajo v upravljanju, piše v gradivu za sejo vlade.

V letu 2012 je bila namreč pravna podlaga upravljavcem nepremičnega premoženja države zagotovljena le začasno v okviru določb novele zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2012 in 2013.

Vlada bo danes obravnavala tudi novelo zakona o splošnem upravnem postopku, s katero uvaja spremembe na področju overjanja lastnoročnih podpisov in kopij, ki jih izvajajo upravne enote. Če s področnimi zakoni ne bo določeno drugače, bo po noveli overitev, ki jo bo opravila upravna enota, imela enako pravno veljavo kot notarska overitev. Za uporabnike storitve naj bi to pomenilo med drugim tudi cenovno ugodnejšo alternativo enaki notarski storitvi. Notarska zbornica Slovenije noveli sicer nasprotuje.

Z novelo zakona o lokalnih volitvah, ki je prav tako na dnevnem redu današnje seje, pa namerava vlada v slovenski pravni red celovito prenesti evropsko direktivo glede uresničevanja volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov EU, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva. (STA, tp)