Türk o Janševih in Gorenakovih izjavah glede odškodnin izbrisanim

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je predsedniku republike Danilu Türku predala letno poročilo varuha. Türk se je v izjavi dotaknil tudi problematike izbrisanih. Poudaril je, da je treba sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice izvršiti, izjave Janeza Janše in Vinka Gorenaka glede odškodnin pa ocenjuje kot zaskrbljujoče.

Türk je v izjavi za medije po predaji poročila poudaril, da je sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede izbrisanih treba izvršiti. "To je naša obveznost, nobenega izgovora pri tem ne more biti," je poudaril. Opozoril je, da sodba zahteva, da se mora v enem letu vzpostavi prepričljiv mehanizem za ureditev vprašanja odškodnin izbrisanim.

"Vlada mora ta del sodbe vzeti z največjo resnostjo," je poudaril predsednik republike. Kot pravi, je zaskrbljen ob izjavah predsednika vlade Janeza Janše in ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka glede odškodnin, ker "izkazujejo nespoštovanje načela pravne države".

"Slovenija je pravna država in mora biti tudi v naprej pravna država in mora sodbe uresničevati in sodišča spoštovati. To je načelo, pri katerem moramo vsi vztrajati," je opozoril predsednik. Izjave, ki kakor koli ustvarjajo dvom v obveznost sodb, pa so po njegovem mnenju nedopustne in nesprejemljive.

Premier Janša je namreč dejal, da Slovenija nima denarja za izplačilo odškodnin izbrisanim. Če bi pa Slovenija morala plačati pol milijarde evrov za odškodnine, pa bi po njegovem mnenju to bila sabotaža oz. torpedo v slovenski finančni sistem, ki nas bo približal grškemu scenariju. Tudi Gorenak je opozoril, da denarja za odškodnine v proračunu ni, kar pa ga je, ga je po njegovem mnenju najprej treba nameniti tistim, ki živijo na robu preživetja.

Predsednik republike je v izjavi za medije po predaji poročila komentiral tudi druga področja, ki jih izpostavlja varuhinja. Kot je dejal, se splošni položaj človekovih pravic v Sloveniji ne izboljšuje, zato imamo po njegovem mnenju razloge za zaskrbljenost.

Izpostavil je kršenje pravic, povezanih z delovnim razmerjem in razmerami na delovnem mestu. Tako vladi priporoča, da upošteva to poročilo pri pripravi delovno-pravne zakonodaje, ki je napovedana za jesen.

Predsednik republike je komentiral tudi težave nekaterih upokojencev zaradi uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ. Kot je dejal, je stanje zaskrbljujoče, za zakon pa pravi, da je očitno slabo napisan in ima slabe rešitve glede na pisma, ki jih varuhinja, pa tudi on sam, prejemata na to temo.

V ospredju sta, kot ocenjuje, dva problema, in sicer nevarnost, da pride na podlagi tega zakona do diskriminacije določenih skupin upokojencev. Poleg tega upokojenci, ki so jim bile v nekaterih primerih zelo znižane pokojnine, niso dobili nobenih odločb, kar jim onemogoča njihovo ustavno pravico do pravnega sredstva.

Opozarja, da Čebašek-Travnikova skupaj s prizadetimi pripravlja bolj celovito analizo tega problema. Dobro bi bilo, da bi dobili celo sliko in da bi jo vlada vzela resno, meni predsednik republike. Dejal je tudi, da vsi vemo, da je ta zakon nastal v naglici in da se je rešitve pisalo zelo na hitro. Če je prišlo do resnejših napak v zakonu, bi bilo po Türkovem mnenju prav, da se jih odpravi in se zakon spremeni.

Opozoril je tudi na položaj v mednarodnih organih, ki ocenjujejo stanje človekovih pravic. Po oceni varuhinje se ugled Slovenije namreč na tem področju slabša in "to nas mora skrbeti", je dejal predsednik republike.

Poleg tega pa po Türkovi oceni Slovenija nujno potrebuje nacionalno inštitucijo za človekove pravice. To tudi zahteva naš mednarodni položaj oz. naše mednarodne obveznosti. "Verjamem, da je tu možno narediti kaj več," je dejal.

Predsednik upa, da bo poročilo deležno skrbne preučitve v DZ in vladi, ki ima izvršna pooblastila v zvezi z vsemi področji, ki zadevajo uresničevanje človekovih pravic. Sam pa bo, kot pravi, po svojih močeh pomagal, da bi se človekove pravice pri nas čim bolj spoštovale.

odškodnin izbrisanim kot zaskrbljujoče (dopolnjeno)

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je predsedniku republike Danilu Türku predala Letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2011.

Izjava za medije predsednika republike.

Ljubljana, 5. julija (STA) - Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je predsedniku republike Danilu Türku predala letno poročilo varuha. Türk se je v izjavi dotaknil tudi problematike izbrisanih. Poudaril je, da je treba sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice izvršiti, izjave Janeza Janše in Vinka Gorenaka glede odškodnin pa ocenjuje kot zaskrbljujoče.

Türk je v izjavi za medije po predaji poročila poudaril, da je sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede izbrisanih treba izvršiti. "To je naša obveznost, nobenega izgovora pri tem ne more biti," je poudaril. Opozoril je, da sodba zahteva, da se mora v enem letu vzpostavi prepričljiv mehanizem za ureditev vprašanja odškodnin izbrisanim.

"Vlada mora ta del sodbe vzeti z največjo resnostjo," je poudaril predsednik republike. Kot pravi, je zaskrbljen ob izjavah predsednika vlade Janeza Janše in ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka glede odškodnin, ker "izkazujejo nespoštovanje načela pravne države".

"Slovenija je pravna država in mora biti tudi v naprej pravna država in mora sodbe uresničevati in sodišča spoštovati. To je načelo, pri katerem moramo vsi vztrajati," je opozoril predsednik. Izjave, ki kakor koli ustvarjajo dvom v obveznost sodb, pa so po njegovem mnenju nedopustne in nesprejemljive.

Premier Janša je namreč dejal, da Slovenija nima denarja za izplačilo odškodnin izbrisanim. Če bi pa Slovenija morala plačati pol milijarde evrov za odškodnine, pa bi po njegovem mnenju to bila sabotaža oz. torpedo v slovenski finančni sistem, ki nas bo približal grškemu scenariju. Tudi Gorenak je opozoril, da denarja za odškodnine v proračunu ni, kar pa ga je, ga je po njegovem mnenju najprej treba nameniti tistim, ki živijo na robu preživetja.

Predsednik republike je v izjavi za medije po predaji poročila komentiral tudi druga področja, ki jih izpostavlja varuhinja. Kot je dejal, se splošni položaj človekovih pravic v Sloveniji ne izboljšuje, zato imamo po njegovem mnenju razloge za zaskrbljenost.

Izpostavil je kršenje pravic, povezanih z delovnim razmerjem in razmerami na delovnem mestu. Tako vladi priporoča, da upošteva to poročilo pri pripravi delovno-pravne zakonodaje, ki je napovedana za jesen.

Predsednik republike je komentiral tudi težave nekaterih upokojencev zaradi uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ. Kot je dejal, je stanje zaskrbljujoče, za zakon pa pravi, da je očitno slabo napisan in ima slabe rešitve glede na pisma, ki jih varuhinja, pa tudi on sam, prejemata na to temo.

V ospredju sta, kot ocenjuje, dva problema, in sicer nevarnost, da pride na podlagi tega zakona do diskriminacije določenih skupin upokojencev. Poleg tega upokojenci, ki so jim bile v nekaterih primerih zelo znižane pokojnine, niso dobili nobenih odločb, kar jim onemogoča njihovo ustavno pravico do pravnega sredstva.

Opozarja, da Čebašek-Travnikova skupaj s prizadetimi pripravlja bolj celovito analizo tega problema. Dobro bi bilo, da bi dobili celo sliko in da bi jo vlada vzela resno, meni predsednik republike. Dejal je tudi, da vsi vemo, da je ta zakon nastal v naglici in da se je rešitve pisalo zelo na hitro. Če je prišlo do resnejših napak v zakonu, bi bilo po Türkovem mnenju prav, da se jih odpravi in se zakon spremeni.

Opozoril je tudi na položaj v mednarodnih organih, ki ocenjujejo stanje človekovih pravic. Po oceni varuhinje se ugled Slovenije namreč na tem področju slabša in "to nas mora skrbeti", je dejal predsednik republike.

Poleg tega pa po Türkovi oceni Slovenija nujno potrebuje nacionalno inštitucijo za človekove pravice. To tudi zahteva naš mednarodni položaj oz. naše mednarodne obveznosti. "Verjamem, da je tu možno narediti kaj več," je dejal.

Predsednik upa, da bo poročilo deležno skrbne preučitve v DZ in vladi, ki ima izvršna pooblastila v zvezi z vsemi področji, ki zadevajo uresničevanje človekovih pravic. Sam pa bo, kot pravi, po svojih močeh pomagal, da bi se človekove pravice pri nas čim bolj spoštovale. (STA, tp)