Boj za reinterpretacijo se nadaljuje

… na nedeljski proslavi v spomin domobranskim žrtvam v Šentjoštu

Šentjošt pri Horjulu je za sedanjo vlado verjetno ena najbolj zglednih vasi. Na referendumu o družinskem zakoniku je samo sedem izmed 171 volivcev obkrožilo ZA. Poleg tega so v tej vasi ponosni, da je bilo v času druge svetovne vojne veliko vaščanov domobrancev, saj je bila leta 1942 tu ustanovljena prva vaška straža domobrancev v Sloveniji. V spomin »pogumnim možem in fantom, ki so se pred 70. leti kot vaški stražarji uprli komunističnemu nasilju,« so v nedeljo že tradicionalno pri Kapeli mučencev pripravili manjšo slovesnost.

Šlo je seveda predvsem za poklon žrtvam vasi, ki so življenje izgubile po drugi svetovni vojni, kar je močno zaznamovalo kraj in njegov razvoj. V trenutnem razgretem ozračju glede interpretacije zaslug za osamosvojitev pa je bila omenjena slovesnost mini priložnost za nadaljnje delitve na dobre in slabe, rdeče in črne, prave in napačne pri nastajanju slovenske države. Udeležilo se je je nekaj sto ljudi, na svoji spletni strani je nanjo vabila stranka NSi, iz katere se je v nedeljo v Šentjoštu pokazala Mojca Kucler Dolinar.

Tam je bil tudi nekdanji politik Ivan Oman, ki je za RTV SLO povedal, da gre za spomin »na drugo slovensko vojsko, torej, imeli smo dve slovenski vojski. Tista prosovjetska je triumfirala leta 45, druga, ki si je prizadevala za demokratično Slovenijo, je izgubila vojno tisti hip, ko je kralj podpisal sporazum in je bila leta 45 pobita. Zmagala pa je 45 let po smrti na cvetno nedeljo leta 90 z volitvami, ko smo dobili demokratično Slovenijo.« Nedeljska proslava je bila majhna, ne pretirano opazna. A pri krepitvi nove (stare?) ideologije je treba izkoristiti vsako priložnost.

Že od nastopa sedanje vlade smo priča spodbujanju delitev glede zaslug za osamosvojitev. Največ nejevolje je zaenkrat dvignila proslava ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu. Ta ima močno zgodovinsko in simbolno vrednost. Tam je bila prebrana majniška deklaracija, tam je bilo mnogo shodov v podporo samostojni slovenski državi. Leta 1944 pa je bil tam tudi veliki protikomunistični shod v podporo domobranstvu in ubogljivemu odnosu do Nemčije.

Domobranski general Leon Rupnik je takrat rjovel: »Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa mora pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bi morali propasti vsi ostali evropski narodi, če se ne bi ob strani Nemčije borili proti svojim zunanjim in notranjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, če ne bi zedinjen in trden izpolnil svoje evropske dolžnosti in obveznosti.« Med pomembnejšimi gosti so bili na tem shodu še ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, nemški konzul dr. Müller, zastopniki nemške vojske, nemški upravni svetovalec pri pokrajinski upravi Hermann Doujak, podpolkovnik in vodja za propagando tisk in kulturo Erich Bade ter zastopnik skupinskega vodje in SS generala Erwina Rösenerja.

3p-NoQqPBg0

zxDxyw_9M7U

Letos je na Kongresnem trgu interpretacijo zgodovine s strani aktualne oblasti prebral povezovalec Jernej Kuntner, ki je dejal, da so v vojni za Slovenijo domobranske žrtve in »njihovi svojci so dali največ, kar človek lahko da, da je Slovenija danes svobodna in neodvisna«.