Predstavnik ZN: Mladić je grozil s pobijanjem civilistov

Nekdanji poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić se je na srečanjih s predstavniki Združenih narodov med vojno v BiH obnašal kot nasilnež in večkrat grozil s pobijanjem civilistov, je na sojenju Mladiću na haaškem sodišču v torek pričal David Harland, nekdanji predstavnik mirovnih sil ZN Unprofor.

Harland je bil od junija 1993 do konca vojne v BiH častnik za civilne zadeve in politični svetovalec v poveljstvu Unproforja v Sarajevu. Kot druga priča tožilstva je v torek povedal, da je Mladić grozil z vojaškimi akcijami, ko je menil, da politiki bosanskih Srbov niso dosegli želenih rezultatov na pogajanjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Harland, ki je sodeloval na "več kot 20 sestankih" častnikov Unproforja z Mladićem, je povedal, da je Mladić na enem od teh sestankov novembra 1993 zagrozil, da "bodo pobili vse razen otrok" v bošnjaških enklavah v vzhodni Bosni - Srebrenici, Žepi in Goraždu -, če Bošnjaki ne bodo izpustili srbskih vojakov, ki so jih takrat prijeli, poroča srbska tiskovna agencija Beta.

Pričal je tudi, da je vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom Mladića skoraj vsakodnevno med letoma 1993 in 1995 Sarajevo obstreljevala s topovi in sicer "po gosto naseljenih območjih, brez kakršnegakoli vojaškega namena". Omejevali so tudi dobavo hrane, vode, elektrike in plina prebivalstvu. Namen topovskega obstreljevanja - dnevno so na mesto povprečno izstrelili tisoč granat - je bilo ustrahovanje civilistov, je poudaril.

Obleganje Sarajeva so sile bosanskih Srbov uporabljale kot sredstvo pritiska na oblasti v Sarajevu, da pristanejo na pogovore pod njihovimi pogoji, hkrati pa so raven nasilja in omejitev po potrebi uravnavali "kot ventil", je dejal.

Mladića je opisal kot samozavestnega in bojevitega, poudaril pa, da je imel popoln nadzor nad vojsko in svojimi podrejenimi. Harland, ki je pričal tudi na sojenih sedaj že pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću in političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, bo pričanje nadaljeval danes.

Mladića haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije po osebni in poveljniški odgovornosti v enajstih točkah obtožuje za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid med vojno v BiH, tudi za genocid najmanj 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995, in obleganje Sarajeva.

Sojenje se je začelo 16. maja, nadaljevalo pa v ponedeljek s predstavitvijo dokazov s strani tožilstva in pričanjem prve priče.

V prihodnjih dveh tednih, do sodnih počitnic, bi morali pričati še izvedenec tožilstva za vojna vprašanja, britanski general Richard Dannat, častnik Joseph Kingori, ki je bil leta 1995 vojaški opazovalec ZN v Srebrenici, takratni pripadnik Unproforja v Srebrenici Eelco Koster ter medicinska sestra, ki je delala v tej bošnjaški enklavi, Christina Schmitz.

V dokaznem postopku bo tožilstvo predložilo izjave 413 prič, 148 pa naj bi jih pričalo v sodni dvorani. Tožilstvo ima za predstavitev dokazov na voljo 200 delovnih ur. (STA, mh)