Zavrnitev zapisa fiskalnega pravila v ustavo prvi korak do predčasnih volitev?

Pred odločanjem DZ o fiskalnem pravilu odmeva tudi vprašanje političnih posledic morebitne zavrnitve predloga. Na to je opozoril premier Janez Janša, ki je ocenil, da je glasovanje o fiskalnem pravilu največji test doslej. Koalicijski partnerji pa opozarjajo zlasti na hude finančne posledice, ki bi jih zavrnitev predloga imela za državo.

Janševe izjave je bilo po mnenju nekaterih mogoče razumeti kot napoved, da bi zavrnitev zapisa fiskalnega pravila v ustavo utegnila pomeniti prvi korak do predčasnih volitev. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant te napovedi ne razume "čisto dobro" in se s tem težko strinja, je dejal po današnjem kolegiju koalicijskih partneric pri premieru Janši.

Po Virantovem mnenju je fiskalno pravilo zelo pomembno, ne pa usodno. "Prav, odgovorno in pomembno bi bilo, da bi v ustavo zapisali fiskalno pravilo, saj bi s tem dali jasen signal mednarodni javnosti, da smo resna in kredibilna država. Tudi naši ratingi bi se popravili," je v izjavi novinarjem ocenil Virant, ki še vedno računa na "odgovorno ravnanje opozicijskih poslancev, čeprav je možnosti relativno malo".

Ker so glede podpore predlogu "razcepljeni" na koalicijo in opozicijo, pa po Virantovih besedah morebitna zavrnitev fiskalnega pravila ne bo imela notranjepolitičnih posledic. Opozarja pa, da utegne imeti zavrnitev fiskalnega pravila škodljive, negativne posledice za Slovenijo kot državo, za slovenske javne finance, gospodarstvo in za obresti, ki jih Slovenija plačuje za izposojen denar.

Tistim, ki so odločeni zavrniti fiskalno pravilo, tako Virant "polaga na srce", naj še enkrat razmislijo, "odmislijo dnevno politične zadeve in pomislijo na vse posledice, ki jih ima to za državo". Po njegovem mnenju je koalicija naredila, kar je lahko, med drugim veliko "prepričevala", sedaj pa da je "nastopila urica resnice".

Po besedah prvaka DeSUS Karla Erjavca Janševe izjave glede političnih posledic morebitnega padca fiskalnega pravila kažejo na to, kako resna zadeva je fiskalno pravilo. Če pa si bo predsednik vlade "zaželel predčasnih volitev, se bodo zgodile, ne glede na to, ali bo fiskalno pravilo sprejeto ali ne", je dodal Erjavec. Janša pa bo po njegovem mnenju pač povedal, če bo ocenil, da s padcem fiskalnega pravila vlada ne bo mogla več delovati.

Če bo predsednik vlade morebiti vezal zaupnico na sprejem fiskalnega pravila, pa je po Erjavčevem mnenju verjetno ne bo prejel.

Je pa prvak DeSUS spomnil, da fiskalno pravilo omejuje vlado, da ne more več trošiti kot ustvariti. Zato ne razume opozicije, ki svojih glasov za umestitev fiskalnega pravila v ustavo ne namerava dati. Strinja se, da je sprejem tega pravila pomemben zlasti z vidika sporočila finančnim trgom. Če ne bo sprejeto, "in kaže, da ne bo", bo po Erjavčevih besedah ta vlada svoje delo nadaljevala tako, da se ne bo zadolževala več, kot država porabi.

Izjave Janše, da mu je žal, da sedanja opozicija ni sestavila vlade, Erjavec ne komentira. Je pa po njegovem mnenju škoda, ker se ni oblikovala velika koalicija, saj da bi v težkih časih potrebovali močno politično vlado.

Na to, da utegne imeti zavrnitev fiskalnega pravila zelo široke politične posledice, je konec minulega tedna opozoril tudi poslanec SD in nekdanji premier Borut Pahor. Danes je vnovič pozval k iskanju dogovora glede fiskalnega pravila, ki mu je v nasprotju s stališčem svoje stranke naklonjen.

DZ bo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo odločal na izredni seji, ki se bo začela v torek. Sprememba 148. člena ustave, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku, zaenkrat nima zadostne podpore. Za njeno izglasovanje je potrebna dvotretjinska večina, torej vsaj 60 glasov, proti pa so PS in vse več poslancev SD. Za vnos fiskalnega pravila v ustavo naj bi po nekaterih informacijah glasovalo največ 54 poslancev. (STA, mh)