Poseben nadzor nad Romunijo in Bolgarijo

Romunija in Bolgarija po petih letih članstva v EU še vedno potrebujeta poseben nadzor

Romunija in Bolgarija po več kot petih letih članstva v EU še vedno potrebujeta poseben nadzor, je danes ocenila Evropska komisija in obe državi ostro opozorila, da še nista storili dovolj za reformo pravosodja ter v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Oceno Romunije je precej poslabšal sporni postopek odstavljanja predsednika države.

Nedavni dogodki v Romuniji so "spodkopali naše zaupanje", je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je želel Bukarešti osebno sporočiti, da so razmere resne in popravni ukrepi nujni. Romunsko vlado je opozoril, da mora za povrnitev zaupanja nujno zagotoviti demokratičnost, predvsem delovanje pravne države in neodvisnost sodstva. "Politiki ne smejo ustrahovati sodnikov ali jih napadati, če sprejemajo odločitve, ki jim niso všeč," je ponazoril.

Romunski premier Victor Ponta se je pisno zavezal, da bo izpolnil vseh enajst zahtev Bruslja za zagotovitev demokratičnega delovanja države, vključno z razveljavitvijo spornih izrednih odlokov v procesu odstavljanja političnega tekmeca Traiana Basescuja. Evropska komisija bo uresničevanje teh zavez pozorno spremljala in konec leta v posebnem poročilu ocenila, ali so bile izpolnjene. Romunija je po Barrosovih besedah s pisnimi zavezami stopila korak od roba prepada, ki pa ga mora še potrditi.

Ocena Romunije bi bila občutno boljša, če ne bi bilo dogodkov v zadnjih treh tednih. "Čeprav je Romunija v zadnjih petih letih napredovala pri reformi pravosodja in v boju proti korupciji, pa so dogodki v zadnjem mesecu ta napredek postavili pod vprašaj," je dejal Barroso. Komisija sicer v poročilu o Romuniji ocenjuje, da je ta v minulih petih letih ustvarila podlago za občutno posodobitev pravosodnega sistema in da so prizadevanja nacionalnih organov v boju proti korupciji na visoki ravni prepričljiva.

A kljub temu Romunija še ni izpolnila štirih meril, ki ji jih je zastavila komisija. Izvajanje sprejete zakonodaje in odločitev je še pomanjkljivo, kar po mnenju Bruslja kaže, da proces reformiranja še ni vzdržen in nepovraten. Tudi Bolgarijo je komisija opozorila, da reforme še niso "vzdržne in nepovratne". Država mora "poglobiti" izvajanje reform ter pokazati "prepričljive rezultate" v boju proti korupciji na visoki ravni in v boju proti organiziranemu kriminalu. Ahilova peta bolgarskega pravosodnega sistema je integriteta, na primer imenovanja in napredovanja v sodstvu niso dovolj pregledna in objektivna.

Medtem ko je komisija doslej objavljala vmesna poročila o Bolgariji in Romuniji februarja ter celovita poročila julija, bo naslednje poročilo za Bolgarijo objavila šele konec prihodnjega leta. To nakazuje bolj ločeno obravnavo držav v prihodnje, medtem ko je doslej veljalo, da se odločitve o najmlajših članicah unije sprejemajo v paketu. Slabi oceni stanja v Romuniji in Bolgariji sprožata očitke, da je bil vstop držav v EU leta 2007 napaka, kar so v komisiji danes odločno zavrnili.

Poročili sta sicer del mehanizma za preverjanje, ki je bil prvič in doslej edinkrat vzpostavljen ob vstopu teh dveh držav v EU zaradi pomislekov glede njune pripravljenosti na članstvo. V primeru Hrvaške takega nadzora ne bo, saj je bil že sam proces pogajanj strožji. Negativni oceni dajeta državama tudi malo upanja na skorajšnji vstop v schengenski prostor. Za Nizozemsko, ki edina še nasprotuje temu koraku, je namreč pozitivno poročilo komisije pogoj za spremembo stališča. (STA, mm)