|  Politika

Ban Ki Moon »čutil Slovenijo«

Ban v DZ pozval k prizadevanju za trajno stabilnost Balkana

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v nagovoru poslancem državnega zbora danes izpostavil najpomembnejše zasluge Slovenije v mednarodni skupnosti in naloge, ki jo še čakajo. Med slednjimi je med drugim omenil prizadevanja za spravo in trajno stabilnost na območju nekdanje Jugoslavije, kjer danes začenja turnejo z obiskom v Sloveniji.

Ban je dejal, da je s Slovenijo globoko povezan in nanjo zelo navezan, med drugim tudi zato, ker je bil pred leti pooblaščeni južnokorejski veleposlanik za Slovenijo. "Čutim Slovenijo," je njegov razlog za vračanje v državo. Pojasnil je, da je bil kot generalni sekretar ZN v Sloveniji že leta 2008, ko se je med drugim sprehodil čez Tromostovje. Zato je spregovoril o treh novih mostovih za Slovenijo. "Prvi most je most med vašo jugoslovansko preteklostjo in evropsko prihodnostjo. Drugi most povezuje vaše sosede v regiji z njihovimi evropskimi hotenji. In tretji most je most med ZN in Slovenijo, ki nas povezuje v našem globalnem poslanstvu miru, razvoja in človekovih pravic," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo tudi to "tromostovje" enako mogočno in veličastno kot pravo.

Ban je poudaril, da je Slovenija že od samega začetka imela drugačen položaj od ostalih držav na območju nekdanje Jugoslavije. Imela je srečo, da so ji bile vojne grozote prihranjene, obenem pa je imela odgovornost pomagati državam, ki jih je prizadela vojna. Med drugim je poskrbela za begunce, sodelovala in še sodeluje v mirovnih silah na območju in pomaga pri izredno pomembnem odstranjevanju min. "Ostajajo pa še drugačne vrste min, ki lahko eksplodirajo," je opozoril generalni sekretar ZN in poudaril, da moramo deaktivirati temeljne napetosti, da bi dosegli trajno stabilnost in spravo. Za trajno stabilnost je po njegovem nujno, da se odstranijo še zadnji ostanki vojne, za kar je potrebna evropska povezanost.

Omenil je tudi sodelovanje Slovenije v mednarodnih silah ZN po svetu, sodelovanje pri odstranjevanju min in sodelovanje v Zavezništvu civilizacij. Slovenija je po njegovih besedah odlično delovala v VS ZN in svetu ZN za človekove pravice, zelo je pomembna na področju ženskih pravic. Ob tem je poslance pozval, naj še naprej "vlagajo v ženske in deklice" ter se osredotočijo na področja, ki bodo prinesla konkretne rezultate. Pohvalil je tudi skrb za Rome in dejal, da bo med turnejo po nekdanjih jugoslovanskih republikah pozival k izkoreninjenju diskriminacije do Romov in zagotavljanju temeljnih pravic zanje. Spomnil je na besede nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana ob osamosvojitvi Slovenije: "Danes so dovoljene sanje. Jutri bo nov dan".

"Danes bi Sloveniji predlagal, naj si dovoli sanje tudi za naš svet," je poudaril in dodal, da se ta majhna država z dolgo zgodovino lahko ozre navzven. Po njegovih besedah slovenska himna, Zdravljica, velja za ves svet. Po njegovem mnenju potrebujemo svet, kjer bo prepir pregnan in bomo vsi živeli kot sosedje. "Skupaj smo močnejši, bodimo partnerji še naprej," je ob zaključku govora v slovenščini dejal Ban in požel bučen aplavz poslancev. Predsednik DZ Gregor Virant je v uvodnem nagovoru poudaril, da je bila včlanitev v ZN pred 20 leti za našo mlado državo izrednega pomena. Pred 20 leti izkazano zaupanje je naši mali državi dalo dodaten zagon, da se med drugim izkaže na mednarodnem prizorišču in prispeva k prizadevanjem ZN na zagotavljanje miru in varnosti ter skrbi za okolje in trajnostni razvoj. "Dani sta nam bili pravica in možnost, da se izkažemo v mednarodni skupnosti," je poudaril Virant.

ZN so po njegovih besedah danes pred novimi svetovnimi izzivi - od razvoja novih ravni na področju človekovih pravic in varnosti, spodbujanja medverskega in medkulturnega dialoga, do prizadevanj za svet brez jedrskega orožja, omenil pa je tudi potrebo po prenovi Varnostnega sveta ZN. Slovenija ta prizadevanja podpira in jim posveča posebno pozornost, pri tem pa v okviru svoje parlamentarne dimenzije sodeluje tudi DZ, je še dejal Virant. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.