Družabne igre z Breivikom

Direktor zapora je najel prostovoljce, ki z Andersom Behringom Breivikom igrajo šah in družabne igre

Če bo Anders Behring Breivik 24. avgusta spoznan za krivega ga verjetno čaka biokmetovanje na lepem norveškem otoku. Ob obletnici pokola na Norveškem, v katerem je desničarski skrajnež Breivik ubil 77 ljudi, so se na Norveškem z več slovesnostmi spomnili tragičnih dogodkov.

"Norveška je danes bolj prežeta z demokracijo in raznolikostjo, kot je bila 22. julija 2011," je v pogovoru za nemški dnevnik Süddeutsche Zeitung dejal norveški predsednik vlade Jens Stoltenberg. Kot je dodal, je prav demokracija "najpomembnejše orožje v boju proti nasilju". Po vsej državi so bila bogoslužja, cvetje pa so polagali na prizoriščih obeh zločinov. Premier Jens Stoltenberg se je skupaj s kraljevo družino udeležil maše v katedrali v prestolnici, na Utoyi pa nagovoril podmladek laburistov.

Pred letom dni je Breivik v napadih v Oslu in na otoku Utoya ubil 77 ljudi, nato pa se predal. Predvsem zaradi sovraštva do komunistov, ki so iz Evrope naredili za islam in homoseksualce odprto družbo. V svojem 1516 strani dolgem manifestu o konservativni revoluciji z naslovom 2083 - Evropska deklaracija neodvisnosti je na nekaj sto straneh natančno opisal načrt svojega dejanja. Ukvarjal se je celo z najrazličnejšimi podrobnostmi. Imel se je za križarskega vojščaka prihodnosti, za t. i. viteza templarja. Vitezov templarjev je po njegovem vse več, napasti pa morajo nepričakovano, zaradi učinka šoka. Le tako je po njegovem mogoče Evropo zbuditi iz sna.

Breivik v svojem manifestu Slovenijo navaja na vsaj dveh mestih. Poleg omembe Slovenske nacionalne stranke (SNS) izpostavlja Slovenijo kot državo, »ki je najmanj okužena z multikulturizmom.« Sodbo mu bodo izrekli 24. avgusta. Breivik, ki med deset tednov trajajočim sojenjem ni kazal čustev, je ves čas vztrajal, da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in 'muslimanski invaziji' na Evropo.

Zanimivo je tudi to, da Norveška kljub množičnemu morilskemu poboju in velikemu številu ljudi, ki jih je v enem dnevu ubil en sam morilec ni spremenila svoje liberalne zakonodaje. Z Breivikom se postopa tako kot z ostalimi priporniki, to pa pomeni, da se Breiviku – godi zelo dobro. Breivik ima tako še vedno svoboden dostop do Interneta, dostop do zunanjega sveta, svobodno komunicira in to o čemer se s tistimi s katerimi si dopisuje je po besedah njegove odvetnice samo njegova stvar. Tako je namreč odvetnica Breivika Vibeke Hein Baera dejala za švicarsko oddajo »Rundschau« švicarske televizije SF .

»Breivik igra šah in druge družabne igre, dela sestavljanke, piše, je zaposlen, tako da mu njegova osamljenost ne bi škodila. Komunicira s številnimi različnimi osebami. Če in kaj jim piše, to je njegova osebna odločitev,« je povedala njegova odvetnica. Direktor zapora je najel celo prostovoljce, ki proti plačilu z Breivikom igrajo šah in Unihokej. O tem, kakšni so pogoji za norveške zapornike, kažejo tudi prizori iz norveškega zaporniškega otoka po imenu Bastoy. Na njem res živijo samo zaporniki, vendar so pogoji na tem otoku precej drugačni kot tisti v nekdanjem ameriškem Alcatrazu ali v kakšni podobni ustanovi, na primer v prekomorskih zaporih francoskih kolonij.

Otok Bastoy je velikanska »bio vas«, na katerem svojo kazen služi okoli 120 najtežjih kriminalcev – roparjev, morilcev, pedofilov in posiljevalcev. Večina jih tukaj preživi samo zadnja leta svoje zaporne kazni. Živijo v hišah, po otoku, na katerem je samo pet paznikov, pa se lahko svobodno gibljejo. Direktor Arne Kvernik Nilsen je ekipi švicarske televizije pojasnil, da ne verjame v kaznovanje. »Najpomembneje je, da to mesto vodimo kot popolno nasprotje zapora. Tukaj gre za odgovornost, kar je v normalnem okolju zapora popolnoma pozabljeno,« je dejal direktor Nilsen. Število povratnikov na Bastoy je zato tudi veliko manjše od evropskega povprečja.

V zvezi z Breivikom sicer še zmeraj ni jasno, ali bo razglašen za normalno osebo, ki bo kaznovana za svoja dejanja, ali pa bo moral za zapahe kakšne od norveških ustanov za psihične bolnike. Če bo razglašen za zdravega pa je po oceni direktorja Arne Kvernika Nilsena povsem mogoče, da bo zadnja leta svoje kazni tudi Breivik kmetoval na Bastoyu.