Na martinovo na predsedniške volitve

Predsednik DZ Gregor Virant je razpisal volitve za predsednika republike

Volitve predsednika republike bodo 11. novembra letos, je odločil predsednik DZ Gregor Virant, ki je danes podpisal akt o razpisu volitev, sicer petih predsedniških volitev v zgodovini samostojne države. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 20. avgusta, ko bo že mogoče vlagati kandidature. Predsednik DZ je po podpisu akta poudaril, da gre za izjemno pomembne volitve.

Predsednik republike sicer v Sloveniji nima močnih izvršilnih pooblastil, a se voli neposredno, kar mu daje visoko stopnjo politične in moralne avtoritete. "Predsednik predstavlja državo, simbolizira njeno suverenost in zato upravičeno pričakujemo, da svojo funkcijo opravlja povezovalno in združevalno," poudarja Virant. Ob tej priložnosti je Virant pozval državljane, da se v čim večjem številu udeležijo volitev, saj bo visoka volilna udeležba še dodatno okrepila avtoriteto predsednika republike. Virant sicer pričakuje korektno volilno kampanjo, ki bo temeljila na pozitivnih sporočilih in se bo vzdržala kakršne koli negativne kampanje.

Pojasnil je tudi, zakaj se je odločil za omenjeni datum volitev. Kot je dejal, je racionalno, da med volitvami in zaprisego novoizvoljenega predsednika poteče čim krajši čas, datum zaprisege pa je določen fiksno, in sicer 22. december. Virant je še pojasnil, da bi lahko izbral tudi 18. november, a bi s tem otežil izvedbo morebitnega drugega kroga volitev. Virant je z aktom o razpisu volitev določil dan glasovanja in dan razpisa, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila. Od 20. avgusta bo tako mogoče zbirati podpise v podporo kandidatom in vlagati kandidature.

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Politične stranke kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili, kandidata pa lahko predlaga tudi dvoje ali več političnih strank. V tem primeru potrebujejo podpise najmanj treh poslancev.

Kandidature, ki jim morajo kandidati priložiti soglasje, se bodo lahko vlagale do 17. oktobra, do 22. oktobra pa lahko kandidati soglasje še umaknejo. Seznam kandidatur bo Državna volilna komisija objavila najpozneje do 26. oktobra. Dan glasovanja bo, kot rečeno, 11. novembra, če v prvem krogu glasovanja nihče izmed kandidatov ne bo dobil večine veljavnih glasov, bo sledil drugi krog. Ta bo najverjetneje 2. decembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov. Čeprav nekateri kandidati že intenzivno nagovarjajo volivce, pa bo uradna volilna kampanja stekla 12. oktobra. Trajala bo vse do 9. novembra, ko bo nastopil volilni molk.

Še pred začetkom kampanje, do 27. septembra, pa morajo organizatorji odpreti posebne transakcijske račune, na katerih morajo zbrati vsa sredstva, namenjena financiranju kampanje. Doslej je kandidaturo na predsedniških volitvah napovedalo že nekaj posameznikov. Sedanji predsednik Danilo Türk bo kandidiral s podporo volivcev, nekdanji predsednik SD Borut Pahor s podporo svoje stranke, evropski poslanec Milan Zver pa s podporo SDS in NSi. Da se bosta podala v predsedniško tekmo, sta poleg njih napovedala tudi Marko Kožar in Monika Malešič. (STA, mm)