Več časa za implementacijo reform

Grški socialisti za nove varčevalne ukrepe zahtevajo več časa

Grške koalicija si glede novega varčevalnega svežnja za leti 2013 in 2014 ni enotna, o njem pa danes razpravlja že tretjič v tednu dni. Vodja koalicijskih socialistov Evangelos Venizelos je na srečanju s predstavniki trojke zahteval, da se Grčiji odobri podaljšanje obdobja za implementacijo reform in varčevalnih ukrepov za dve leti do leta 2016.

Grška socialistična stranka Pasok se glede novih varčevalnih ukrepov za prihodnji dve leti, ki so jih Atene obljubile v zameno za drugi program pomoči evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ne strinja s konservativno koalicijsko partnerico, je po dejal predstavnik Pasoka Panos Beglitis. Kot je pojasnil, so njihovi pogledi na to, kako rešiti finančne težave države, različni. Rezi ne bodo šli brez velikih sprememb, je ocenil. Tako kot Venizelos na torkovem sestanku s predstavniki posojilodajalcev je  tudi Beglitis vztrajal, da Grčija za uspešno implementacijo dodatnih varčevalnih ukrepov potrebuje dve leti več časa. Po njegovih besedah se socialisti zavzemajo, da se reforme in varčevanje razdeli v dve fazi v daljšem obdobju, saj naj bi se na ta način preprečilo, da bi država zdrsnila v še globljo recesijo.

Grški socialisti so zato konservativnega premiera Antonisa Samarasa pozvali, naj se najprej izpelje strukturne reforme in privatizacijo državnega premoženja, šele nato pa znova zareže v javno porabo. Z njimi se na tej točki strinja tudi manjša koalicijska stranka Demokratična levica, ki deli mnenje, da so leta varčevalnih ukrepov pomembno prispevala k grški recesiji. Ta v Grčiji traja že peto leto. Tiskovni predstavnik grške vlade Simos Kedikoglou pa je v odzivu na informacije o zapletih v koaliciji, ki se pojavljajo v medijih, dejal, da mora vlada ostati "mirna in odgovorna" in zato objav ne bo komentirala.

Grški državni sekretar na ministrstvu za finance Hristos Staikuras je medtem za državno televizijo glede novega svežnja varčevalnih ukrepov, s katerim naj bi v letih 2013 in 2014 privarčevali 11,5 milijarde evrov, v torek dejal, da "dostopnih rezerv praktično ni". "Smo na robu," je ocenil. Da bi se poenotili glede dodatnih rezov v javno porabo, ki so pogoj za izplačilo naslednje tranše posojila evrskih držav in IMF, so vodje grških koalicijskih strank danes ob 16. uri že tretjič v tednu dni sedli za mizo. Atenam sicer pri pripravljanju varčevalnega načrta pomagajo tudi predstavniki trojke (Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF), ki se v grški prestolnici mudijo že od minulega torka. Grki bi morali varčevalni sveženj za naslednji dve leti predstaviti že junija. Prav od tega svežnja ukrepov pa bo po zatrdilih posojilodajalcev odvisno, ali bo država prejela naslednjo tranšo posojila, vredno 31,5 milijarde evrov.

Če država teh sredstev ne bo prejela, ne bo imela sredstev za servisiranje javnega dolga, zmanjkalo pa ji bo tudi denarja za izplačilo plač in pokojnin. Likvidnostne težave ima že sedaj. Neimenovani vir na finančnem ministrstvu je povedal, da zato razmišljajo, da bi v avgustu pripravili dodatno dražbo zakladnih menic. Izdali bi jih za šest milijard evrov. Grčija se sicer na kapitalskih trgih vsak mesec v povprečju zadolži za 3,7 milijarde evrov, a to za pokritje obveznosti v tem mesecu ne bo dovolj. Atene morajo namreč 20. avgusta osrednji denarni ustanovi območja evra vrniti 3,2 milijarde evrov. (STA, mm)