Sporna plošča v slavo sporne osebnosti

V zadnjem času z junaki, ki so hkrati vojni zločinci, nimamo težav samo v Sloveniji

Težave so tako z novimi 'junaki' (Mladić, Gotovina, Orić), ki so zaradi prestopanja meje vojaških pravil obsojeni ali v postopkih zaradi vojnih zločinov, kot tudi z 'revitalizacijo' spomina na nekoliko starejše 'junake', tako kot so to v Sloveniji pripadniki vaških straž, predhodnice slovenskega domobranstva, pod poveljstvom Leona Rupnika, ki je zapriseglo zvestobo Adolfu Hitlerju. Obletnico ustanovitve vaških straž so nekateri v Sloveniji praznovali pred kratkim.

V Srbiji se je dvignil prah zaradi postavljanja spominske table Aćif-efendiji, enemu najbolj znanih bošnjaških politikov v času prve Jugoslavije, ki pa se je v vojni boril tako proti četnikom kot proti partizanom in kot sodelavec nemškega okupatorja dobil visoko nemško odlikovanje. Spominsko ploščo so v Novem Pazarju, v katerem je večinsko prebivalstvo bošnjaške narodnosti, odkrili predsednik Bošnjaškega nacionalnega sveta (BNV) Esad Džudžević in namestnik župana Novega Pazarja Ahmedin Škrijelj. Ploščo so postavili na pročelje hiše, kjer je nekoč stala hiša Aćifa Hadžiahmetovića.

Za srbsko politiko je največji problem ta, da je bil ob odkritju spominske plošče prisoten tudi minister brez listnice v novi vladi Srbije Sulejman Ugljanin. Predsednik BNV Esad Džudžević je dejal, da se s postavljanjem spominske plošče nadaljuje program označevanja objektov, v katerih je delalo in živelo dvajset znamenitih osebnosti iz zgodovine Sandžaka. »Želeli smo vrniti vsaj del dolga Aćif-efendiji, pa tudi naši zgodovini. Z označevanjem hiš dvajsetih znamenitih Bošnjakov jih želimo identificirati in doseči, da se nas po tem jutri spominjajo naši otroci,« je dejal Džudžević.

Aćif Hadžiahmetović je bil voditelj nekdanje stranke Džemijet in narodni poslanec v skupščini kraljevine Jugoslavije. Med Bošnjaki v Sandžaku je znan kot Aćif-efendija in organizator obrambe Novega Pazarja pred četniškimi enotami Draže Mihailovića. Po poklicu je bil sodni pisar v Vučitrnu, končal pa je vojaško akademijo v tedaj turški Bitoli. Po osvoboditvi oziroma zasedbi Novega Pazarja s strani srbske vojske (odvisno od geopolitične perspektive) je zbežal v Turčijo. Leta 1920 se je vrnil v Jugoslavijo, ustanovil stranko in z njo deloval na prostoru Makedonije, Kosova in Raške. Tej muslimansko-albanski stranki je bilo leta 1924 v prvi Jugoslaviji prepovedano delovanje, ker se je zavzemala za oblikovanje Velike Albanije.

Ob okupaciji Jugoslavije je postal poveljnik muslimanskih enot v Novem Pazarju. Sodeloval je v bojih proti četnikom in partizanom. V tem času je bilo več tisoč ljudi, večinoma ujetih nasprotnikov ali pa civilistov nemuslimanskega porekla, tudi ubitih ali pa trpinčenih s strani pripadnikov njegovih enot. Zaradi zaslug v boju zoper antifašistične sile ga je nacistična Nemčija nagradila in odlikovala z železnim križcem 2. stopnje. Ob koncu vojne so ga 21. januarja 1945 javno ustrelili zaradi odgovornosti za smrt okoli 7.000 ljudi. Bošnjaki v Raški danes nanj gledajo deljeno. Za nekatere je še vedno junak, za druge pa ostaja zločinec. Status vojnega zločinca ima tudi za organe v Republiki Srbiji. Prav zato je BNV sprožil sodni proces za rehabilitacijo Hadžiahmetovića.

Novembra leta 2009 se je na nogometni tekmi kluba Novi Pazar med publiko pojavil velik transparent z napisom Stadion Aćif Efendije, kar prav tako kaže, da velik del javnosti v Sandžaku podpira idejo rehabilitacije. Zaradi prisotnosti ministra vlade Srbije Sulejmana Ugljanina ob odkritju spominske plošče, je podpredsednik vlade Aleksander Vučić (v.d. predsednika največje vladne stranke SNS in hkrati minister za obrambo) napovedal, da bo od Sulejmana Ugljanina zahteval pojasnila o tem, zakaj se je udeležil omenjene sporne slovesnosti. »To je nedopustno, nesprejemljivo in škodljivo. To je politični incident, ki ima lahko zelo slabe posledice, ker gre za etnično mešano področje. Problem je v tem, ker se lahko sedaj naredi spirala rehabilitacij, ki niso sprejemljive za druge narode, to pa pomeni, da se bomo vsi vrnili za pet korakov nazaj,« je ocenil Rasim Ljajić, podpredsednik vlade Srbije, ki prav tako prihaja iz Novega Pazarja in je bil minister že v prejšnji vladi Mirka Cvetkovića.