Izraelci kupujejo plinske maske

Javnost v Izraelu se počasi vse bolj nagiba v smer napada na Iran

Sporočila izraelskih voditeljev o skorajšnjem napadu na Iran so dosegla prve učinke: Izraelci množično segajo po plinskih maskah, odpor javnosti proti napadu pa se počasi, a zagotovo zmanjšuje. Čeprav je pozornost mednarodne javnosti še zmeraj usmerjena na dogajanje v Siriji, se v nekaterih državah v regiji že ukvarjajo z naslednjo vojno. Včeraj so na primer tisoči Izraelcev po vsej državi v trgovskih centrih kupovali nove plinske maske v okviru programa 'civilne zaščite' in vse bolj jasnih groženj o tem, da bi Izrael ob podpori ZDA lahko že kmalu napadel Iran. “Naši voditelji so v svojih govorih postali zelo podobni ‘jastrebom’ in tokrat se zdi, da tudi mislijo to, kar govorijo,” je dejal 68-letni Yoram Lands, profesor poslovne administracije, ki si je v distribucijskem centru nabavil plinski maski zase in za svojo ženo.

Razlogov za takšno obnašanje je več. Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je obrambnemu ministru Leonu Panetti že prvega avgusta letos dejal, da za miroljubno rešitev vprašanja iranskega jedrskega vprašanja čas izteka. Časnik Haaretz iz Tel Aviva je na podlagi informacij iz zaupnih virov objavil, da sta predsednik vlade Netanjahu in obrambni minister Izraela Ehud Barak tehtala tudi scenarij napada na Iran že pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo šestega novembra letos. Vladni tiskovni predstavnik Mark Regev je po zahtevah medijev za komentar teh informacij dejal, da je državna politika takšna, da ne komentirajo 'medijskih špekulacij'.

“Zdi se, da se Netanjahu in Barak še posebej močno trudita, da bi izraelsko javnost pripravila za napad na Iran,” ocenjuje Shlomo Brom, nekdanji poveljnik oddelka za strateško načrtovanje v izraelski vojski, ki ocenjuje, da bi do napada lahko prišlo v naslednjih šestih mesecih. V preteklosti je bila namreč retorika izraelskih politikov bolj usmerjena v to, da bi mednarodno javnost prepričala v potrebo po še ostrejših sankcijah proti Iranu, te retorike pa po oceni Shlomo Broma sedaj v javnih nastopih ni več mogoče zaslediti. Govori politikov in državnih funkcionarjev so sedaj posvečeni predvsem ukrepom za zaščito, torej na postavitev novega protiraketnega sistema, razdeljevanje plinskih mask in imenovanju novega obrambnega ministra za 'teritorialno obrambo' oziroma za 'domačo fronto'.

Vse to pa se dogaja v trenutku, ko so pogajanja med Iranom in mednarodno skupnostjo glede jedrskega programa zastala. Da se pripravlja velika vojna, kažejo tudi ukrepi Izraela, s katerimi država zbira velike rezerve denarja za potrebe vojne, istočasno pa njihova nacionalna valuta, šekel, že tretji teden nezadržno hitro pada – hkrati pa rastejo obrestne mere pri prodaji državnih obveznic. Tudi večina izraelskih podjetij se trenutno prodaja precej poceni, saj je večina delnic zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih dveh letih. Ameriški obrambni minister Leon Panettta sicer ponavlja, da je “okno še zmeraj odprto” in dopušča možnost kompromisa z Iranom, toda vse kaže, da gre pri teh besedah bolj za kupovanje časa.

Po oceni Davida Rothkopfa iz fundacije Carnegie je “izjemno neverjetno, da bi Izrael storil karkoli brez sodelovanja regionalnega zaveznika ali sodelovanja z ZDA”. V Iranu se kljub temu pripravljajo na napad, istočasno pa zavračajo razloge za agresijo Izraela. “Prepričani smo, da nihče od uradnikov tega nelegitimnega režima ne želi storiti nekaj tako nelogičnega kot je to,” je dejal Ramin Mehmanparast, tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva in poudaril, da je iranski jedrski program namenjen zgolj pokrivanju potreb po elektriki za vse številnejšo prebivalstvo v državi. Vendar tudi Iran vse bolj čuti težo sankcij: proizvodnja iranske nafte je upadla za 20 odstotkov, cene mesa, riža in žita pa so se povečale za 22,4 odstotka v zadnjem letu dni.

Po drugi strani pa se javnost v Izraelu počasi vse bolj nagiba v smer napada. Trenutno je proti napadu na Iran še zmeraj 46 odstotkov Izraelcev, toda to je že precej manj od 58 odstotkov, kolikor jih je bilo po raziskavi javnega mnenja agencije Dialog proti napadu na Iran še 8. marca letos.