Ne le politično, tudi finančno nagrajeni

Revizijsko poročilo o poslovanju RTV Slovenija

Ko je leta 2006 Anton Guzej iz Avta Celje prišel na vrh RTV Slovenija, je že veljal znani „Grimsov“ zakon, s katerim je vladajoča koalicija dobila neposreden vpliv na kadrovanje na nacionalni televiziji. Programski svet, ki je Guzeja postavil za generalnega direktorja, so večinoma sestavljali delegati strank ali predstavniki „civilne družbe“, ki je bila blizu RKC. Nacionalka je doživela politični prevzem, in čeprav je Guzej ob predstavitvi obljubljal, da bo njegova glavna naloga finančna sanacija javnega zavoda, je bila prva naloga, ki se je je lotil, kadrovska. Že kmalu je mesto radijskega direktorja prevzel Vinko Vasle, mesto direktorja televizije pa Jože Možina. Nadaljevanje in posledice tega kadrovskega cunamija poznamo, manj znano pa je, da so ob prevzemu nacionalne televizije politično nastavljeni dobili tudi izredno lepo materialno nagrado. Celo nezakonito, kot je v negativnem mnenju ta teden razkrilo računsko sodišče, ki je preverilo poslovanje RTVS v letih 2009 in 2010.

Računsko sodišče je recimo ugotovilo, da je zgodovinar Stane Granda, tedanji predsednik programskega sveta, z Guzejem sklenil nezakonito pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ne pa za določen čas štirih let. Ravno tako je potem RTVS tudi z Vinkom Vasletom sklenila pogodbo za nedoločen čas in ne za štiri leta. Poleg tega je Granda brez pooblastila programskega sveta Guzeju namenil presenetljivo visoko odpravnino - kar 24 povprečnih plač ob nekrivdni razrešitvi ali celo 72 plač, če sodišče ugotovi, da je bila krivdna razrešitev nezakonita. Podoben „paket“ sta dobila Vasle in Možina. Tudi njima so, tako kot Guzeju, v pogodbi o zaposlitvi po prenehanju vodstvene funkcije zagotovili nadaljevanje dela na izredno dobro plačanem delovnem mestu. In za povrhu je RTVS pod Guzejevim vodstvom šestim vodilnim delavcem in eni uslužbenki nezakonito izplačala različne dodatke in nagrade za delovno uspešnost - v enem letu skupaj več kot 25 tisoč evrov.

RTVS je tako pri obračunu plač, pri razporejanju javnih uslužbencev in podobno po mnenju računskega sodišča izplačala kar 1,7 milijona evrov preveč, skupaj pa so revizorji, predvsem zaradi prevelikih popustov pri oglaševanju, izračunali za okrog 53 milijonov evrov nepravilnosti v dveh letih. Največji absurd je strošek 130 tisoč evrov za oddajo Kolo sreče, ki ni bila nikoli predvajana.

Guzej je leta 2006 zmagal in bil imenovan za generalnega direktorja RTVS z obljubo, da bo ukrepal, ker ga „večletno spremljanje dogajanja na RTV utrjuje v prepričanju, da so bila finančna sredstva javnega zavoda porabljena nesmotrno“. Ta njegova obljuba se torej ni izpolnila. Politični prevzemi pač niso bili nikoli poceni.