Važno je imeti očeta v SDS

Janševa hči in sin vodje poslanske skupine SDS sta se nedavno zaposlila v državnem podjetju Plinovodi. Tam, kjer dela že tudi sin Jožeta Zagožna.

V preteklih letih je bilo razkritih več nepotističnih primerov. Na Občini Osilnica je recimo župan leta 2008 zaposlil kar svojo ženo, v Tržiču so na občini zaposlitev našli županovi bratranci, županova hčerka je dobila službo v krajevnem komunalnem podjetju, žena pa je prevzela različne nadzorne funkcije. Potem smo brali o akademskih nepotizmih – bratje so predavali, žena ministrica je raziskovalni denar dodelila možu, šefica sodišča pa moževemu podjetju. A vendarle se doslej, kljub sociološkim raziskavam, ki so dokazovale prevladujoč vpliv neformalnih mrež v Sloveniji, ta še posebej globoka oblika klientelizma – nepotizem – ni tako očitno razrasla po državnem vrhu, po vladi in v državnem aparatu kot sedaj; v njem so odgovorni doslej še poskušali ohranjati določene standarde.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je julija službo iskalo že več kot 200 nezaposlenih diplomiranih arhitektov. Tudi hči Janeza Janše, 25-letna Nika Janša, je lani diplomirala na katedri za krajinsko arhitekturo na švedski fakulteti za kmetijske znanosti v mestu Alnarp na temo Izboljšanja javnega prostora v občini Grosuplje. A je razmeroma hitro, letos spomladi, že dobila prvo službo. V nedavno ustanovljenem hčerinskem podjetju Geoplina, v družbi Plinovodi, ki upravlja slovenski plinovodni sistem. Čeprav se ji ne zdi primerno, da se novinarji »spravljamo na otroke politikov«, kot pravi, je po telefonu pojasnila, da je službo dobila marca in da je bila izbrana na podlagi javnega razpisa. Sedaj je zaposlena v skladu s svojo izobrazbo kot krajinska arhitektka: »Gre za to, da se v podjetju ukvarjamo tudi z državnimi prostorskimi načrti. Za vsak plinovod mora biti načrt umestitve v prostor, pri čemer sodeluje cela ekipa strokovnjakov, poleg krajinskih arhitektov so to recimo še strojniki, gradbeniki in tako naprej,« pojasnjuje Nika Janša.

Merila kadriranja, ki so jih v koaliciji vpeljali po prihodu na oblast, niso nič kaj drugačna od kadrovske izprijenosti v kakšni majhni »Osilnici«.

Je hčerka predsednika vlade dobila službo, ker je hčerka predsednika vlade ali ker je bila najboljša? Konec koncev so iz podjetja Plinovodi, d. o. o., pojasnili, da imajo tam »jasno začrtano vizijo in strategijo razvoja« in da »družba v delovno razmerje sprejema novo zaposlene v okviru izkazanih potreb po opravljanju posameznih nalog družbe, ki so zelo natančno določene«. A o resničnosti tega odgovora lahko vendarle podvomimo. Zanimivo namreč je, da Nika Janša ni edini otrok visokega politika iz SDS, ki je nedavno, po zamenjavi oblasti, dobil službo v tem državnem podjetju. Tudi Tadeju Tanku, sinu Jožeta Tanka, vodje poslanske skupine SDS v parlamentu in tesnemu sodelavcu Janeza Janše se je sreča v življenju nasmehnila razmeroma hitro. Precej hitreje kot povprečnemu študentu družboslovja, ki čaka na prvo zaposlitev več kakor leto dni.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je julija službo iskalo že več kot 530 nezaposlenih diplomiranih pravnikov. Tudi Tadej Tanko, sicer član izvršnega odbora podmladka SDS v Ribnici, je lani diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti iz Načela odprtosti pri delovanju javne uprave. A je kmalu za tem že dobil zaposlitev v pravni službi podjetja Plinovodi. V nasprotju z Niko Janša, ki je z nami govorila, Tanko na naša elektronska sporočila in telefonske klice ni odgovarjal, ravno tako se na naše vprašanje ni odzval njegov oče. Je pa po naših podatkih Tadej Tanko v podjetju Plinovodi kot pripravnik zaposlen od začetka tega leta. Na delovnem mestu se je v pravni službi pridružil tretjemu iz mreže SDS – Mateju Zagožnu, sinu člana SDS Jožeta Zagožna, s katerim imata tudi skupno podjetje. Njegov oče Jože Zagožen je sicer obtožen, kot je znano, da je v primeru Patria deloval kot Janšev posrednik pri pridobivanju podkupnin.

Verjetno ni takšno naključje, da sta takoj po državnozborskih volitvah hčerka predsednika vlade in sin vodje poslanske skupine SDS dobila razmeroma dobro plačano službo v državnem podjetju; lanski povprečni stroški dela na zaposlenega so v podjetju Plinovodi, d. o. o., znašali več kot 4000 evrov bruto. Z novimi zaposlitvami mora namreč soglašati tudi nadrejeni, to pa sta Boštjan Napast, predsednik uprave Geoplina in predsednik nadzornega sveta podjetja Plinovodi, in Marjan Eberlinc, direktor Plinovodov, ki sta pri svojih funkcijah oba odvisna od kadrovskih želja vlade. Večinska lastnika skupine sta namreč država in državni Petrol, Boštjan Napast pa je karierni vzpon doživel prav pod prvo Janševo vlado, ko je postal član uprave Petrola, kjer je sodeloval pri neuspelem poskusu privatizacije tega podjetja ob pomoči cerkvenih skladov.

Poleg tega Nika Janša in Tadej Tanko nista tako osamljena primera. Odkar je druga Janševa vlada prevzela oblast, se takšni primeri nepotizma vrstijo že skorajda brezsramno. Tako je sprva Janez Janša v svojem kabinetu zaposlil hčerko družinske prijateljice in strankarske kolegice, evroposlanke Zofije Mazej Kukovič. Ino Kukovič je zaposlil, kot je sam dejal, ker so v določenem trenutku »opazili njene sposobnosti«. Šlo naj bi za »sposobno pravnico in njena zaposlitev nima nobene zveze z njenimi sorodstvenimi razmerji«, kot je odgovoril na očitke. A kakšno naključje – potem ko je Janša zaposlil pravnico Ino Kukovič kot svetovalko za odnose z javnostmi, mu je Zofija Mazej Kukovič uslugo vrnila. Čez približno dva meseca je za svojo asistentko zaposlila Majo Mikanec, sicer dekle Janševega sina iz prvega zakona Žana Janše.

Nepotizem, ta najgloblja oblika klientelizma se ni še nikoli tako očitno razrasla, kot v prvem letu aktualne vlade.

Še več je podobnih primerov pri drugih koalicijskih strankah. Kot je znano, je žena podpornika Državljanske liste Rada Pezdirja dobila zaposlitev v kabinetu finančnega ministra iz vrst Državljanske liste Janeza Šušteršiča. Če bi Ana Jevšek Pezdir službo dobila zaradi svojih dolgoletnih delovnih izkušenj na področju »trga dela in socialne varnosti«, za katero je v kabinetu pristojna, bi še šlo, a je Pezdirjeva na to delovno mesto prišla kot kadrovsko-komercialna referentka na E-študentskem servisu. Ali pa primer s superministrstva za šolstvo, šport, kulturo in znanost: sredstva medijskega sklada je v prvi Janševi vladi med drugim delil Borut Rončević, sedaj vodja direktorata za visoko šolstvo. Tokrat bo sredstva medijskega sklada delila njegova partnerica, Nadja Damij, sicer ekonomistka brez izkušenj na medijskem področju.

V stranki SDS so lani na svoji spletni strani objavili seznam nekaj sto »političnih kadrovanj« prejšnje vlade, pri čemer so našteli precej imen ljudi, katerih edina napaka naj bi bila sorodstvene povezave. Tako so recimo omenili pravnika Mira Cerarja, ki naj bi bil za člana sodnega sveta imenovan predvsem zaradi svojih staršev, članice LDS Zdenke Cerar in člana Foruma 21 Mira Cerarja. Generalna sekretarka na ministrstvu za obrambo Mojca Ferjančič Podbregar naj bi bila službo dobila zaradi moža Iztoka Podbregarja, nekdanjega direktorja Sove, takratna generalna sekretarka vlade Helena Kamnar pa naj bi se za službo po mnenju SDS lahko zahvalila možu Nevenu Boraku, nekdanjemu direktorju Agencije za trg vrednostnih papirjev ...

Prav je, da so bili v stranki pozorni na te povezave. A merila kadriranja, ki so jih v naštetih primerih v koaliciji po prihodu na oblast vpeljali sami, niso nič kaj drugačna od kadrovske izprijenosti v »Osilnici«, iz katere nepotizmov smo se doslej norčevali.