|  Politika

Politika podcenjuje socialni sporazum

Semolič: Socialni sporazum bi bil pomembno sporočilo Evropi in trgom

Semolič je politike opozoril, naj pri reševanju krize ne kažejo s prstom na sindikate, saj da so oni tisti, ki niso bili v stanju rešiti banke.

Semolič je politike opozoril, naj pri reševanju krize ne kažejo s prstom na sindikate, saj da so oni tisti, ki niso bili v stanju rešiti banke.
© Borut Krajnc

Politiki podcenjujejo idejo socialnega sporazuma in jo prehitevajo po levi in po desni, je prepričan predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Kot je dejal, bi kompromis vlade, delodajalcev in delojemalcev oz. podpis tega dokumenta predstavljal pomembno pozitivno sporočilo Evropi in trgom.

Politika je instrument socialnega sporazuma podcenjevala v preteklosti in ga še vedno, je v četrtek v Ljubljani opozoril Semolič in dodal, da ideja socialnega sporazuma vendarle še živi. Po njegovih besedah ta dokument predstavlja usklajeno idejo politike, delodajalcev, sindikatov in še koga o razvojnih ciljih oz. o tem, kako naprej. "Če bi se poenotili in dosegli kompromise, ki so nujni, bi bilo to pomembno sporočilo tej nesrečni Evropi in kapitalu, da smo se v Sloveniji o nekaterih stvareh sporazumeli," verjame prvi mož ZSSS.

Skladno s tem je bil kritičen do tega, da politiki idejo dokumenta "prehitevajo po levi in po desni". Pri tem je izpostavil reformo pokojninskega sistema. "Politiki, ki vodijo to državo, so še pred dvema, tremi meseci govorili, da bo to tema za naslednje leto, da se bomo letos spoprijeli s trgom dela. Zdaj, ko je prišlo do blokade fiskalnega pravila in še do česa drugega, pa se dramatično postavlja v ospredje pokojninski sistem," je bil oster. Posebej ga jezi, da se to dogaja na način, "ki bo spodbudil in silil ljudi, da se nemudoma upokojijo". "Kajti če daš sporočilo, da bomo zaostrili odhod ljudi v pokoj že letos, je normalna človeška reakcija, da ljudje drvijo v pokoj," je dejal.

Po njegovih besedah se je to zgodilo v času vlade Boruta Pahorja, ko se je zaradi napovedane pokojninske reforme upokojilo dodatnih 15.000 ljudi, ki bi lahko delali dlje in prispevali prispevke v pokojninsko blagajno. Enake so bile posledice ob zakonu za uravnoteženje javnih financ. Tudi ta je 1000 ljudi prisilil, da gredo v pokoj takoj, ko izpolnijo pogoje, je opozoril Semolič. "Hkrati pa ti isti politiki pravijo, da moramo delati dlje. Kako dlje, če je država glavni, največji, delodajalec?" se je vprašal. "Kako bodo šli z nami v dialog, da se zviša dejansko upokojitveno starost?" je bil kritičen do nasprotij v delovanju vlade.

Vlada po njegovih besedah socialni sporazum prehiteva tudi z reformo trga dela. V zvezi s to se je obregnil ob sporočilo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da bo med najpomembnejšimi elementi odprava 30-minutnega odmora. Reševanje krize na ta način se mu zdi v 21. stoletju nesprejemljivo. "Ve se, da bodo imeli zato delavci za približno šest odstotkov nižjo plačo, saj se bo znižalo število delovnih ur. Če boš hotel imeti enako plačo, boš moral pač dlje delati. Intenzivnost se bo povečala," je napovedal Semolič. "Če bomo te ideje, da je delavec strošek in ga velja stiskati do konca, sprejemali kot prevladujoče, potem nam vsem skupaj dokazljivo gorje!" je ocenil.

Glede na to, da bodo pogajanja za nov socialni sporazum zdaj znova stekla, je pozval, da se združi sile. Ob tem pa je opozoril, da dokument ne more biti pripravljen po meri bonitetnih hiš. Politike je opozoril še, naj pri reševanju krize ne kažejo s prstom na sindikate, saj da so oni tisti, ki niso bili v stanju rešiti banke. Bonitetne ocene države pa so padle prav na račun položaja slovenskega bančnega sistema in ne sindikatov, je opozoril. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.