|  Svet

Umrl prvi človek na Luni

Po smrti Neila Armstronga številni izrazi sožalja in hvale

Potem ko je v soboto udarila novica, da je v starosti 82 let umrl Neil Armstrong, prvi človek na Luni, se vrstijo izrazi sožalja na najvišji ravni, pospremljeni s pohvalami tako Armstrongovih profesionalnih uspehov kot tudi njegovega skromnega značaja.

Potem ko so mu zdravniki odkrili blokade v koronarnih arterijah, so Armstronga nedavno operirali in mu naredili t. i. bypass oziroma obvod koronarne arterije. A po operaciji, ki je sicer uspešno potekala, so nastopili zapleti in Armstrong je umrl, so v soboto pojasnili užaloščeni svojci. Obenem so izrazili upanje, da bo dediščina pokojnega navdihnila mlade, da "si bodo še bolj prizadevali uresničiti svoje sanje, bodo pripravljeni raziskovati in nesebično služiti stvari, ki je večja od njih samih". Vsem, ki bi radi obeležili spomin nanj, so svojci namignili, naj naslednjič, ko bodo v jasni noči stopili na prosto in se se jim bo nasmehnila Luna, zgolj pomislijo na Neila in mu pomežiknejo.

Ameriški predsednik Barack Obama je Armstronga v soboto označil kot "največjega ameriškega junaka - ne le svojega časa, ampak vseh časov". Kot je dodal, bo dediščina človeka, "ki nas je naučil izredne moči enega majhnega koraka", živela naprej. Pri Nasi so med drugim objavili izraze sožalja astronavta Edwina 'Buzza' Aldrina, ki je skupaj z Armstrongom 20. julija 1969 pristal na pustem površju Lune: "Vem, da ob smrti resničnega ameriškega junaka in najboljšega pilota, ki sem ga kadarkoli poznal, skupaj z mano žalujejo še milijoni." Podobno je sporočil Michael Collins, tretji član odprave Apollo 11, ki je med legendarnim prvim pristankom svojih dveh kolegov v poveljniškem modulu Columbia krožil okoli Lune: "Bil je najboljši in grozno ga bom pogrešal."

Prvi Američan, ki je obkrožil Zemljo, astronavt John Glenn, se je medtem spomnil predvsem skromnega značaja pokojnika: "Bil je skromna oseba in takšen, kot je bil prej, je ostal tudi po svojem poletu na Luno." Avstralska premierka Julia Gillard je menila, da sobotna smrt "pomeni konec neverjetnega obdobja človeškega napredka", v Berlinu pa so Armstronga primerjali kar s Krištofom Kolumbom. Armstrong in Edwin 'Buzz' Aldrin sta na Luni pristala 20. julija 1969. Armstrongove besede, ko je kot prvi Zemljan položil nogo na Luno, so se za vedno zapisale v zgodovino: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Zamegljen črno-beli posnetek, ko je Armstrong kontrolorjem na Zemlji sporočil, da je lunarni modul "Orel" varno pristal na Luni, si je pred več kot 40 leti ogledalo za takrat rekordnih več kot 500 milijonov ljudi. A pionirju v vesolju, ki je poleg vrste ameriških prejel odlikovanja še v številnih drugih državah, ni slava nikoli ustrezala in se je v veliki meri izognil soju žarometov, saj je bil po značaju precej zadržan. Ko je izvedel, da se njegovi avtogrami prodajajo po neverjetnih cenah, je npr. prenehal podpisovati spominke. Apollo 11 je bil zanj zadnja vesoljska misija, po kateri so sicer sledile parade v New Yorku, Chicagu in Los Angelesu ter turneja po 22 državah sveta. Naso je zapustil leta 1971 in se podal v akademske vode.

Neil Armstrong se je rodil 5. avgusta 1930 na kmetiji v mestu Wapakoneta v ameriški zvezni državi Ohio. Večino otroštva se je njegova družina selila po državi, preden se je leta 1944 znova ustalila v njegovem rojstnem kraju. Tam je mladi Neil opravljal več služb, vključno s tisto na lokalnem letališču, saj so ga od nekdaj navduševala letala. Pri 15 letih je mladenič začel z urami letenja, na 16. rojstni dan pa mu je bila podeljena pilotska licenca. Imel jo je, še preden je opravil vozniški izpit. Zanimanje za letala ga je vodilo do šolanja na univerzi Purdue, kjer je leta 1955 diplomiral iz aeronavtičnega inženiringa. Leta 1970 je še magistriral iz vesoljskega inženiringa na univerzi Južna Kalifornija.

 Medtem si je Armstrong že pri 20 letih prislužil naziv vojaškega pilota, bil je najmlajši v svojem oddelku. Boril se je v Korejski vojni, kjer je poletel na 78 bojnih misijah in si prislužil tri medalje. Še pred koncem vojne so ga poslali domov, kjer je nato zaključil šolanje. Po pridobitvi diplome se je odločil preizkusiti v vlogi testnega pilota. Zavrnil ga je Nacionalni svetovalni odbor za aeronavtiko (Naca), predhodnik ameriške vesoljske agencije Nasa, zato je sprejel delo v laboratoriju za letalske pogone Lewis. Slabo leto zatem so ga premestili v letalsko bazo Edwards v Kaliforniji, kjer je vendarle sodeloval z Naco. Opravil je testne polete z več kot 50 različnimi poskusnimi letali in nabral 2350 ur letenja.

 Leta 1957 so Armstronga sprejeli v ameriški vesoljski program. Njegova vesoljska pot se je začela z misijo Gemini 8, ki ji je poveljeval. Misija je opravila prvi uspešen priklop dveh vesoljskih plovil v orbiti, zaradi zapletov pa jim ni uspelo opraviti drugega dela naloge - sprehoda po vesolju. Armstrong je bil tudi del misije Gemini 11, v okviru katere pa je bil na Zemlji zadolžen za komunikacijo z astronavti. Vrhunec astronavtske kariere je doživel leta 1969, ko se je skupaj z Buzzom Aldrinom in Michaelom Collinsom z misijo Apollo 11 odpravil na pot proti Luni. Sprva je bilo sicer načrtovano, da bo prvi na Luno stopil Aldrin, pilot lunarnega modula. A na koncu so se zaradi položaja astronavtov v modulu - Aldrin bi se moral do lopute plaziti čez Armstronga - odločili drugače.

 Apollo 11 se je na Luno spustil 20. julija 1969, kar je Armstrong pospremil z besedami: "Orel je pristal". Nato je splezal po lestvi in ko so se njegove noge dotaknile Lunine površine izrekel stavek, ki je zaznamoval generacijo. Aldrin se mu je pridružil kakih 15 minut kasneje in skupaj sta raziskovala Lunino površino. Vanjo sta zasadila tudi drog z ameriško zastavo. Zaradi napake na ogrodju se je zdelo, da se zastava giblje v vetru, kar je za ljubitelje teorije zarote eden glavnih dokazov, da ZDA niso bile nikoli na Luni - tam namreč ni vetra. Armstrong je takšna namigovanja odločno zanikal.

 Potem ko se je leta 1972 upokojil pri Nasi, je Armstrong predaval aeronavtični inženiring na univerzi v Cincinnatiju in deloval kot član upravnih odborov več podjetij, med njimi Lear Jet, United Airlines in Marathon Oil. Kljub svetovni slavi se je poskušal držati zunaj soja luči. V enem redkih intervjujev, ki ga je dal za televizijsko mrežo CBS leta 2005, je dejal, da si vse te pozornosti ni zaslužil. "Nisem bil izbran, da bi bil prvi. Bil sem izbran za poveljnika poleta. Okoliščine so me postavile v takšno vlogo," je pojasnil.

 Vseeno si je skromni mož prislužil predsedniško medaljo svobode, ki mu jo je skupaj s Collinsom in Aldrinom podelil Richard Nixon, pa medaljo časti kongresa, ki mu jo je podelil predsednik Jimmy Carter, leta 2009 pa je pridobil še zlato medaljo ameriškega kongresa. Sam je sicer stalno zavračal različna povabila z obeh političnih polov. Zasebno se je po 38 letih zakona ločil od prve žene Janet, s katero je imel dva sinova. Znova se je poročil s Carol Held Knight, ki jo je spoznal leta 1992 na nekem turnirju golfa.

 Po letu 1994 je Armstrong zavračal vse prošnje za avtograme. Ugotovil je namreč, da se predmeti z njegovim podpisom prodajajo za gore denarja, med njimi pa je tudi ogromno število ponaredkov. Znan je tudi njegov spor z dolgoletnim brivcem, ki je drago prodal njegove lase. V začetku avgusta letos je prvi človek na Luni prestal operacijo, s katero naj bi mu pomagali zaradi zamašenih koronarnih arterij. Zaradi komplikacij po operaciji je 25. avgusta umrl. Njegova družina je po smrti sporočila, da lahko njegovo izjemno življenje "služi kot zgled mladim ljudem po vsem svetu, da naj trdo delajo za izpolnitev svojih sanj, naj bodo pripravljeni raziskovati in prestopati meje in nesebično služiti namenu, ki je večji od njih samih".

 Do zadnje ameriške misije leta 1972 se je sicer po Luni skupaj sprehodilo 12 ameriških astronavtov. Ameriški vesoljski program je nato dobil novo pot. Leta 2010 je predsednik Barack Obama podpisal vizijo, v skladu s katero naj bi Nasa do leta 2025 poslala človeško posadko na asteroid. Po letu 2030 naj bi bila na vrsti človeška misija na Mars.  (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.