Najti način za reševanje dvostranskih vprašanj

Pusićeva: Slovenija naj ne bo zadnja pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je izrazila pričakovanje, da Slovenija ne bo zadnja članica EU, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, čeprav Ljubljana ratifikacijo pogodbe povezuje z reševanjem vprašanja Ljubljanske banke (LB). S slovenskim kolegom Karlom Erjavcem naj bi se srečala ta konec tedna na Bledu, je dodala.

"Pogovarjala sem se z zunanjimi ministri vseh 27 držav članic EU in absolutno nikjer ni bilo znamenja, da bi katera koli država iz političnih razlogov ali zato, ker ocenjuje, da Hrvaška ni pripravljena na vstop v EU, zavrnila ratifikacijo hrvaške pogodbe z EU," je povedala Pusićeva v današnjem pogovoru za hrvaški radio. Ob tem je omenila, da "so bili nekateri komentarji v Sloveniji, ki so omenjali ratifikacijo v istem paketu z reševanjem vprašanja LB".

"Moje mnenje je, da ti zadevi nista povezani ter da na koncu ne bo prišlo do tega, da ju bodo povezovali v Sloveniji. Zelo rada bi, da Slovenija ne bi kot zadnja ratificirala pogodbe, sicer pa je še čas," je izjavila Pusićeva. Na novinarsko vprašanje, ali je mogoče izjave zunanjega ministra Karla Erjavca o pogojevanju ratifikacije hrvaške pogodbe z umikanjem tožb proti LB in Novi ljubljanski banki (NLB) na Hrvaškem oceniti kot posledico notranjepolitičnih razmer v Sloveniji, je Pusićeva ocenila, da državi morati najti način za reševanje dvostranskih vprašanj ne glede na nenehne spremembe političnih razmer v Sloveniji ali na Hrvaškem.

"Prav zaradi tega se pogovarjata finančna strokovnjaka Hrvaške in Slovenije, da bi, ne glede na notranjepolitične okoliščine, napredovali pri reševanju dvostranskih vprašanj. Že to govori, da vodimo proaktivno politiko reševanja sporov in da ni treba ves čas klicati na pomoč ali prestavljati rešitve na tretjo osebo," je izjavila vodja hrvaške diplomacije. Kot je napovedala, se bosta z Erjavcem srečala že ta konec tedna ob robu Strateškega foruma Bled. Ponovila je, da je ratifikacija hrvaške pogodbe z EU v parlamentih članic unije prva naloga hrvaške diplomacije ter da do konca leta pričakuje potrditev sporazuma v 21 državah članicah.

Pusićeva je še napovedala, da bo sredi septembra v Bruslju trilateralno srečanje Evropske komisije, Hrvaške in BiH glede reševanja prometne povezanosti juga Hrvaške, ki bo predvidoma po 1. juliju 2013 tudi ozemlje EU. V Bruslju naj bi obravnavali predloga o izvedljivosti projektov cestnega koridorja skozi BiH pri Neumu in mosta proti Pelješcu, s čimer bi fizično povezali skrajni jug Hrvaške s preostankom države. Ponovila je, da bi most lahko financirali tudi s sredstvi iz evropskih skladov, ne pa tudi cestnega koridorja v BiH, ker gre za ozemlje, ki ni v EU. Zavrnila pa je pisanje hrvaških medijev, da bo Hrvaška prepustila del svojega ozemlja BiH v zameno za dovoljenje Sarajeva za gradnjo mosta proti Pelješcu.

Spomnila je, da med Hrvaško in BiH obstaja začasni režim ob meji, ki je bil uveljavljen po podpisu sporazuma o meji, ki sta ga leta 1999 sprejela nekdanja predsednika Franjo Tuđman in Alija Izetbegović.

Pusićeva je še pojasnila, da na podlagi tega sporazuma BiH dejansko nadzira skrajni zahodni del polotoka Klek ter dva otočka Mali in Veliki školj, zaradi katerih je Hrvaška zavrnila ratifikacijo dogovora Tuđman-Izetbegović. Dejala je, da nekateri v BiH nasprotujejo temu sporazumu še ostreje kot na Hrvaškem zaradi nekaterih drugih delov meddržavne meje. (STA, mm)