V Strasbourgu "super sreda"

Prvo popočitniško plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, ki se danes začenja v Strasbourgu, bo v znamenju "super srede", ko bo imel predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso letni nagovor o stanju v EU. Ob tem bo razgrnil predloge za vzpostavitev bančne unije, ki velja za enega osrednjih vzvodov za rešitev krize v območju evra.

Sreda se bo začela z Barrosovim nagovorom o stanju v uniji, ki je evropska različica tradicionalnih ameriških govorov. Pričakuje se, da bo šef komisije razgrnil glavne elemente bančne unije, ki jih bo sicer v sredo popoldne podrobneje predstavil komisar za notranji trg Michel Barnier. Temeljni gradnik bančne unije bo enotni evropski mehanizem nadzora nad okoli 6000 bankami v območju evra, pri katerem bo imela osrednjo vlogo Evropska centralna banka. Delovati naj bi začel v začetku prihodnjega leta.

Ta mehanizem je pogoj za neposredno dokapitalizacijo problematičnih bank iz evropskih reševalnih skladov, s čimer želi unija rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize ter tako bistveno prispevati k umiritvi perečih razmer v območju evra.

Evropski poslanci, ki bodo v četrtek sprejeli resolucijo o bančni uniji, od Barrosa pričakujejo, da se bo osredotočil na tesnejše gospodarsko in politično sodelovanje članic EU. Od njega želijo dejanja, ne le praznih besed.

Pričakovanja od Barrosovega govora so v petek na novinarski konferenci v Ljubljani razgrnili tudi štirje evropski poslanci iz Slovenije: Tanja Fajon in Mojca Kleva (obe S&D/SD), Lojze Peterle (EPP/NSi) ter Ivo Vajgl (ALDE/Zares). Fajonova od Barrosa pričakuje odločnost, saj so razmere nevzdržne. EU je ustvarila enotno valuto, ni pa predvidela globljega političnega in fiskalnega povezovanja, zato mora po poslankinih besedah sedaj okrepiti povezovanje, če želi, da evro preživi.

Kleva od šefa komisije pričakuje, da se bo osredotočil na izboljšanje trenutnih razmer. Poslanka sicer meni, da je kar žalostno primerjati vlogi predsednika Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije pri reševanju krize. Peterle je vesel, da po avgustu, ki je prinašal špekulacije o koncu evra, september očitno prinaša ambicijo, da se te končajo. Pozdravil je drugi program ECB za odkupovanje obveznic, a opozoril, da to olajšanje ni prazen ček, temveč so pravila igre jasna. Vajgl je ocenil, da je po počitnicah ozračje manj črnogledo in bolj konstruktivno, za kar je zaslužna predvsem Italija, ki je našla način, da se "resetira", kar bi morala storiti tudi Slovenija. Poslanec verjame, da Barrosov govor ne bo zelo alarmanten.

"Super sreda" si zasluži tak vzdevek tudi zato, ker je to dan nizozemskih volitev in odločitve nemškega ustavnega sodišča o ustreznosti ključnega vzvoda v boju s krizo, stalnega evropskega reševalnega mehanizma, kar bo odmevalo tudi v Strasbourgu.

V sredo bodo sicer evropski poslanci razpravljali tudi o razmerah v Romuniji, ki je z dvoboji socialističnega predsednika vlade Victorja Ponte in desnosredinskega predsednika Traiana Basescuja precej vznemirila Evropo.

Čeprav bo glavna sreda, tudi torek ni prazen. Evropski poslanci bodo z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton razpravljali o zunanji politiki, pri čemer naj bi od nje zahtevali "pravi strateški koncept".

Razprava z Ashtonovo, v kateri naj bi sodeloval tudi Vajgl, bo sicer po pričakovanjih osredotočena na Sirijo in Rusijo, vključno s primerom Pussy Riot. Glasovanje o ločenih resolucijah o Siriji in Rusiji bo v četrtek.

V torek se obeta tudi živahna razprava o evropskem proračunu. Ciprsko predsedstvo bo predstavilo stanje v pogajanjih o proračunu za leto 2013, ki pa je tesno povezan s prihodnjim večletnim proračunom za obdobje 2014-2020.

Članice unije želijo povečanje plačil v proračunu za naslednje leto omejiti na 2,79 odstotka, povečanje obveznosti pa na 1,27 odstotka, medtem ko komisija predlaga 6,85-odstotno povečanje v plačilih in 2,05-odstotno povečanje v obveznostih.

Prvi odzivi parlamenta na stališče članic so negativni. Parlamentarni odbor za proračun bo svoje mnenje razgrnil v začetku oktobra, 23. oktobra pa se pričakuje potrditev stališča parlamenta na plenarnem zasedanju.

Poleg tega bodo evropski poslanci v torek dokončno potrdili nova pravila glede energetske učinkovitosti, ki določajo, da morajo energetska podjetja v obdobju 2014-2020 na leto prihraniti 1,5 odstotka letne količine energije, prodane končnim odjemalcem.

V sredo pa bodo po pričakovanjih potrdili pravila, po katerih bodo vse žrtve kaznivih dejanj v EU, ki jih je na leto približno 75 milijonov, dobile enake minimalne pravice. Med drugim jim bodo na voljo brezplačne storitve, kot sta prevajanje in tolmačenje.

Odmevati zna tudi novo poročilo o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije Cia. Razprava bo danes, glasovanje pa v torek.

Poročevalka v senci za to vprašanje Fajonova opozarja, da so nova razkritja "precej šokantna". S poročilom želi parlament po njenih besedah opozoriti, da članice EU kršitev človekovih pravic na evropskih tleh ne smejo "kar pomesti pod preprogo". (STA, mh)